Zagotovo se je kdo od vas, ki si bivališče delite z mačkami, že kdaj vprašal, kaj počnejo in kam zahajajo, ko zapustijo vaše stanovanje. Nekoliko nadgrajeno obliko tega vprašanja si je zastavila tudi mednarodna raziskovalna skupina, ki je pretekli mesec v reviji Animal Conservation objavila raziskavo, v kateri so ovrednotili vpliv domačih mačk na lokalne populacije njihovega plena.

Šest let trajajoča študija je bila zasnovana na principu ljubiteljske znanosti. Znanstveniki in znanstvenice iz Amerike, Velike Britanije, Avstralije ter Nove Zelandije so pozvali lastnike domačih mačk naj svoje prikupne zveri opremijo s preprostimi in cenovno ugodnimi GPS oddajniki. Poleg tega je vsak izmed udeležencev prejel tudi vprašalnik o plenilskih navadah svojega ljubljenčka.

Tovrstno vključevanje širše javnosti se je izkazalo kot uspešno, saj so avtorji raziskave prejeli podatke o gibanju devetsto petindvajsetih mačk. Rezultati analize te obsežne zbirke podatkov o skritih navadah naših ljubljenčkov nakazujejo, da ti svoj čas na prostem večinoma preživljajo v neposredni bližini svojega bivališča.

Povprečen domači okoliš mačk, zajetih v raziskavo, znaša le 3,5 hektarja. Za primerjavo avtorji podajajo velikost domačega okoliša džungelske mačke, podobno velikega plenilca, ki znaša 650 hektarjev. Tako veliko razliko gre pripisati predvsem udomačenosti hišnih mačk, saj te ne potrebujejo velikega teritorija za iskanje zadostne količine hrane ter spolnega partnerja. 

Kljub temu so domače mačke še vedno zveri. Zato je raziskovalce in raziskovalke zanimalo tudi, kakšen vpliv imajo na populacije lokalno prisotnega plena. Na podlagi podatkov iz literature in vprašalnikov o navadah plenjenja mačk so raziskovalci in raziskovalke ocenili, da ena domača mačka na leto upleni od 50 do 138 živali, kar ob upoštevanju majhnega domačega okoliša ter visoke gostote mačk v poseljenih območjih sveta predstavlja velik pritisk na lokalne populacije ptic in malih sesalcev.

Še manjši domači okoliš od mačk ima te dni Gregor.