V reviji Nature je bila konec decembra objavljena študija, kjer je finska raziskovalna skupina testirala sposobnost posebnih mikrobov za razgradnjo polietilenske mikroplastike. Te posebne mikrobe so izolirali iz distrofičnih jezer - to so jezera s slabimi življenjskimi pogoji in posledično nizko biodiverziteto, kjer preživijo večinoma alge, planktoni in bakterije.

Povečanje količine mikroplastike v morskih in sladkovodnih sistemih je trenutno eden največjih okoljevarstvenih problemov. Ocenjujejo, da so za popolno razgradnjo plastike potrebna desetletja ali celo stoletja. Večina študij o mikroplastiki je osredotočena na njene potencialne toksične učinke na zooplankton in ribe, manj je znanega o usodi mikroplastike v vodnih sistemih. 

Raziskovalna skupina je testirala sposobnost mikrobiote distrofičnih jezer za razgradnjo sintetičnih plastičnih substratov. Poleg tega so testirali tudi asimilacijo ogljika iz mikroplastike ter biomolekularno usodo mikroplastičnega ogljika v vodni prehranski mreži. Za sledenje so uporabili ogljik 13C v polietilenski mikroplastiki - gre za posebno obliko ogljika, ki je ne zasledimo v naravi. Polietilen je najpogostejša vrsta plastične embalaže v vodnih sistemih. Predpostavili so, da je prisotnost ogljika 13C v lipidnih membranah mikrobov in zooplanktona dokaz, da so mikrobi uspešno razgradili mikroplastiko ter uporabili mikroplastične ogljikove atome kot hrano in vir za lastno rast.

Presentljivo so v membranskih lipidih zooplanktonov zasledili izotop ogljika 13C in sicer v obliki esencialnih maščobnih kislin, kot je omega-3-maščobna kislina. Rezultat kaže na biorazgradnjo polietilena tudi v naravnih vodah, kjer lahko atomi plastike postanejo del prehransko pomembnih biomolekul vodnih organizmov. 

Poleg odkritja, da je mikroplastiko mogoče naravno odstraniti iz vodnega okolja, je to pomemben korak k razumevanju prehranske mreže v distrofičnih jezerih, kjer je količina esencialnih hranil pogosto omejena. Zaradi podnebnih sprememb bo distrofičnih jezer vse več, posebej v severnem pasu, posledično pa bo vodnim organizmom težje poskrbeti za hrano. Dejstvo, da je mikroplastika lahko vir za izgradnjo membranskih lipidov vodnih organizmov, daje novo možnost uporabe in razgradnje tega polimera ter potencialne nove biotehnološke vidike. 

Ribe iz mikroplastike bi jedla vajenka Matea.