Znaten prispevek k okoljski problematiki predstavlja nereciklirana odpadna plastika. Znanstvena skupina z italijanske univerze Campania je kot alternativo klasični reciklaži preučevala proces izdelave sinteznega plina oziroma goriva iz mešanih plastičnih odpadkov. Svoje ugotovitve je objavila v reviji Energy Fuels.

Na svetovni ravni se reciklira zgolj devet odstotkov odpadne plastike. Prav tako se mešana plastika, sestavljena iz različnih vrst, zelo težko pravilno sortira in loči. Trenutno večino plastike recikliramo zgolj mehansko, s čimer pridobimo plastiko nižje kakovosti. Material na ta način izgubi želene lastnosti. V članku kot alternativo predstavijo termokemično obdelavo mešane plastike, pri čemer se ta pretvori v sintezni plin. To je mešanica ogljikovega monoksida, vodika, ogljikovega dioksida, metana in drugih lahkih ogljikovodikov. Predvsem zanimiva sta vodik in metan, ki se naprej uporabljata kot gorivo. 

V raziskavi so mešane plastične odpadke v obliki zrn uplinjevali v reaktorju s fluidiziranim slojem. Reaktor so segreli na sedemsto stopinj Celzija. Po segretju so v reaktor s strani dovajali plastična zrna, z dna reaktorske posode pa zrak, z dodanim kisikom in vodno paro. Ta zmes plinov pomaga pri mešanju ter vpliva na potek procesa in sestavo končnega produkta — sinteznega plina. Raziskovalci in raziskovalke so opazovali, kako spreminjanje koncentracij kisika in vodne pare v obogatenem zraku vpliva na proces izdelave produktov – metana in vodika. 

Ugotovitev raziskovalne skupine je, da se s povečanjem deleža kisika poveča delež proizvedenega vodika, ki ga pogosto uporabljajo za goriva ali v industrijskih procesih. Ob povečanju deleža kisika v mešanici se tudi poviša temperatura v reaktorju. Visoka temperatura v procesu ni zaželena, saj lahko plastika zgori, namesto da bi se pretvorila v vodik ali metan. Zato je treba zraku dodati vodno paro, ki zavira dvig temperature. Povečanje deleža vodne pare na vhodu ima sicer tudi slabost; poveča se namreč tudi delež vodne pare v produktu, to pa je treba naknadno odstranjevati. 

Raziskovalna skupina je pokazala, da je temperatura v reaktorju s fluidiziranim slojem pomemben dejavnik, ki vpliva na proizvodnjo vodika in metana. Za nadaljnje delo predlagajo raziskave v večjih reaktorjih in poskuse, pri katerih bi namesto zraka dovajali zgolj čisti kisik in vodno paro. Ravnanje z mešanimi plastičnimi odpadki, ki sicer pristanejo na odlagališču, bi tako lahko napredovalo v njihovo novo življenje v obliki sinteznega plina. 

Z vami se je uplinjala vajenka Ajda.