Komuuuuuuuunikacija s kravami

V današnjem Znanstvenem britoffu bomo govorili o kravah in njihovem počutju. V znanstveni reviji Frontiers in Psychology je bila namreč nedavno objavljena raziskava, pri kateri je raziskovalna skupina opazovala vpliv človeškega glasu na kravje počutje.

Pri govedu so že večkrat opazili, da okolje, v katerem prebiva, zelo močno vpliva na njegovo počutje, pri tistem, ki ga gojijo za človeško proizvodnjo, pa posebno velik del tega okolja predstavlja človek. Krave – pa tudi govedo na splošno – veljajo za živali, ki so zelo dovzetne za zvočne signale, saj ton komunikacije z njimi močno vpliva na njihovo počutje. Ni jim torej vseeno, ali nekdo nanje kriči ali govori normalno, poleg tega pa si tudi zapomnijo svoje ime in se nanj odzivajo.

Raziskovalna skupina se je v novi raziskavi vprašala, ali lahko krave razlikujejo med govorom v živo in po zvočniku. Poskus so izvedli na osemindvajsetih kravah, sestavljen pa je bil iz treh faz. V prvi fazi poskusa so opazovali obnašanje krave pred dražljajem, torej pred govorjenjem. Druga faza je vključevala božanje krave in pogovor z njo – po zvočniku ali v živo, v tretji fazi pa so opazovali, kako se krava obnaša po dražljaju, torej po koncu božanja.

Pri opazovanju počutja krav je bila raziskovalna skupina pozorna predvsem na položaj njihovih ušes in glave, hkrati pa jim je merila tudi srčni utrip. Po vseh teh parametrih so lahko ugotovili, ali se krava počuti dobro ali ne.

Živali so med dražljajem raztegovale vrat in manj premikale ušesa, kar so interpretirali kot dobro počutje, saj tega pred stimulom ali po njem niso zabeležili. Obnašanje se ni razlikovalo glede na to, ali so se s kravo pogovarjali po zvočniku ali v živo. 

Zanimivo pa je, da so zaznali večjo razliko v srčnem utripu, kar kaže na to, da so krave vseeno zaznale razliko v zvoku. Srčni utrip se je namreč med dražljajem zelo povišal, po njem pa upadel. Padec srčnega utripa pri govorjenju v živo je bil veliko večji, kar pomeni, da so bile krave po dražljaju veliko bolj sproščene, poleg tega pa so nižji srčni utrip ohranile dalj časa, kar pomeni daljše obdobje sproščenosti.

Povzamemo lahko, da je bila ta raziskava kravam verjetno zelo všeč, saj so se med božanjem in govorjenjem očitno precej sprostile. Raziskovalna skupina je prišla do zaključka, da kravam govor v živo veliko bolj ugaja, verjetno zato, ker se lahko po zvočniku velik delež zvoka izgubi. Možno pa je tudi, da so bile za to krive večje razlike v glasnosti zvoka, kar so krave verjetno tudi opazile.

S kravami bo komunicirala Dora.