V večini industrializiranih držav se skoraj en odstotek otrok rodi veliko prezgodaj, to pomeni pred 32. tednom nosečnosti. Po rojstvu možgani teh dojenčkov niso zreli, razvoj pa se v inkubatorju nadaljuje pod pogoji, ki se precej razlikujejo od tistih v maternici. Nevronske mreže se tako ne razvijajo normalno in pri približno polovici nedonošenčkov se kasneje pojavijo nevrološke razvojne motnje, kot so težave pri učenju, čustvene motnje in motnje pozornosti.

K nadaljnjemu razvoju možganov pripomorejo spodbudni dražljaji iz okolja. Švicarski raziskovalci in raziskovalke z Univerze v Ženevi so tako poskusili z enostavno rešitvijo: novorojenčkom v enoti za intenzivno neonatalno terapijo so predvajali glasbo in prve rezultate raziskave objavili v zborniku ameriške National Academy of Sciences.

Glasbo za nedonošenčke je napisal glasbenik Andreas Vollenweider. Sprva jim je igral na veliko različnih instrumentov. Najizrazitejše reakcije je izzval zvok posebne vrste flavte, imenovane pungi, na katero igrajo krotilci kač na indijski podcelini. Prej vznemirjeni dojenčki so se ob zvokih pihala skoraj takoj umirili in pozornost preusmerili na glasbo. Tako so bile s flavto, harfo in zvončki ustvarjene tri različne zvočne podlage. Dojenčki v eksperimentalni skupini so petkrat tedensko poslušali glasbo po osem minut dnevno. Pomemben vidik procesa je bilo tudi strukturiranje dneva s pomočjo glasbenih intervencij - ob prebujanju so namreč novorojenčkom predvajali drug posnetek kot med dnevom ali pred spanjem.

V raziskavi so kot slikovno diagnostično metodo uporabili funkcijsko magnetno resonanco, s katero so spremljali delovanje možganov novorojenčkov v mirovanju. Največje razlike med donošenimi in nedonošenimi otroci so bile na področju nevronske mreže, ki sodeluje v procesu vrednotenja oziroma osmišljanja prejetih informacij in tako pomaga ciljnim možganskim regijam pri ustvarjanju ustreznih vedenjskih odzivov. Pri nedonošenčkih, ki so bili deležni glasbene stimulacije, so ugotavljali bistveno izboljšanje povezav med omenjeno nevronsko mrežo in drugimi področji možganov. Možganska povezljivost oziroma organizacija nevronskih povezav je bila pri teh nedonošenčkih primerljiva s tisto donošenih novorojenčkov. Obenem pa tudi veliko boljša, kot pri nedonošenčkih iz kontrolne skupine, v kateri glasbe niso predvajali.

Enote za intenzivno neonatalno terapijo vlagajo v razvoj in nadgrajevanje postopkov oskrbe novorojenčkov kljub primanjkljaju nevrobioloških utemeljitev teh intervencij. Rezultati ženevske klinične študije so sedaj potrdili koristen učinek glasbe na razvoj možganov nedonošenih dojenčkov. Nadaljnje raziskave na tem področju bi lahko vpliv glasbe primerjale z vplivom drugih zvočnih dražljajev, kot je na primer govorjenje ali petje mame oziroma očeta.

Od magnetnoresonančnih slik možganov novorojenčkov do posnetkov na videz hipnotiziranih kač na YouTubeu je vandrala vajenka Špela.