Današnje jutro bomo začeli z opazovanjem gravitacijskih valov, ki bi jih lahko proizvajal kondenzat ultralahkih skalarnih bozonov okoli črnih lukenj. Raziskovalna skupina znanstvenikov in znanstvenic observatorijev LIGO, VIRGO in KAGRA je merila in analizirala signal več črnih lukenj, pri tem pa predlagala izboljšan postopek za filtriranje signala pri interpretaciji gravitacijskih valov.

Med možnimi teorijami za celoto ali del temne snovi v vesolju je obstoj ultralahkih bozonov, teoretičnih delcev s skoraj milijardkrat manjšo maso od elektrona. Teorija predvideva, da bi takšni ultralahki bozoni lahko nastajali v tako imenovanem procesu superradiance na površini črnih lukenj, se tam nabirali in nazadnje oblikovali v oblak. Ta bi sčasoma upočasnil vrtenje črne luknje in nato razpadel, pri tem pa sprožil veliko dolgo trajajočih gravitacijskih valov, ki smo jih načeloma sposobni zaznati.  

Raziskovalna skupina je obdelovala rezultate meritev signala observatorija za gravitacijske valove LIGO, ki jih je ta zbiral skoraj eno leto. Valove so prečesavali s frekvencami od 20 do 630 Hz. Zaradi morebitnih napakTako so na koncu optimiziranja signala ugotovili, da postavljenih kriterijev ne preživi nobena meritev. in popačenja signala, ki bi lahko privedli do nepravilnih rezultatov, je raziskovalna ekipa postavila določene omejitve pri upoštevanju pravilno zaznanih gravitacijskih valov. Izločili so meritve, ki bi bile lahko šum drugih prispevkov, napake metode zbiranja podatkov in statistične fluktuacije, ter iz meritev odstranili vse napake ostalih parámetrov pri zaznavi signala valov. Tako so na koncu optimiziranja signala ugotovili, da postavljenih kriterijev ne preživi nobena meritev.

Poslušalke in poslušalci si sedaj najbrž belite glavo in menite, da je bil trud znanstvenikov in znanstvenic zaman. Čeprav raziskovalna skupina ni zaznala ustreznega signala, ki bi ga lahko razložili z ultralahkimi skalarnimi bozoni, pa je začrtala boljše meje za nadaljnjo obdelavo tovrstnih podatkov. To pomeni, da bi ob morebitni zaznavi signala, ki bi ustrezal določenim merilom, lahko bolj gotovo trdili, da se teorija skalarnih bozonov ujema z meritvami, s čimer bi bolje razumeli temno snov v našem vesolju.

Na gravitacijskih valovih skalarnih bozonov je surfal Filip.