Če živčne celice s pomočjo elektrike vzdražimo preko mejnega praga, sprožimo val hitrega naraščanja in padanja električnega potenciala membrane. Temu valu pravimo akcijski potencial in predstavlja osrednji način prenosa informacij med živčnimi celicami. Podobno bioelektrično obnašanje so raziskovalci in raziskovalke zasledili tudi pri proteinoidnih mikrosferah. Britanska znanstvenika sta preučila bioelektrične lastnosti proteinoidnih mikrosfer in jih primerjala z lastnostmi nevronov možganske skorje. Svoje ugotovitve sta opisala v reviji Biosystems.

Proteinoidne mikrosfere po svoji obliki in biokemičnih lastnostih spominjajo na preproste biološke celice. Predstavljamo si jih lahko kot več tisoč nanometrov velike krogle. Zgrajene so iz proteinoidov — to so proteinom podobne molekule, ki jih sintetiziramo s segrevanjem in polimerizacijo aminokislin ob dodatku nekaterih spojin. Ena od lastnosti proteinoidov je, da so v nekaterih vidikih podobni nevronskemu tkivu. Predvideva se tudi, da je iz proteinoidov možno zgraditi kompleksna omrežja iz vozlišč, podobno kot je grajeno denimo možgansko omrežje. V nedavnih raziskavah je bilo opaženo, da tudi pri električnem draženju omenjenih protenoidnih mikrosfer prihaja do nastanka signalov, kot so akcijski potenciali pri živčnih celicah. A kako podobni so si ti signali?

Da bi odgovorila na to vprašanje, sta znanstvenika preučila vzorce odzivanja določenega tipa proteinoidne mikrosfere na različne tipe električnih signalov, osnovanih na obstoječih modelih proženja nevronov. Po sintezi proteinoidnih mikrosfer sta jih v vodni raztopini s pomočjo mikroelektrod dražila in spremljala njihovo bioelektrično obnašanje. Opaženo obnašanje mikrosfer sta nato primerjala z obstoječimi modeli električnega obnašanja možganskih nevronov. Njuna opažanja so za proteinoidne mikrosfere določene aminokislinske sestave v veliki meri pritrdila domnevam o podobnosti generiranja in procesiranja električnih signalov v primerjavi z nevroni.

Proteinoidne mikrosfere so po mnenju raziskovalcev zaradi svojih sposobnosti tvorbe in prenosa električnih signalov zanimive za področje nekonvencionalnega računalništva. Znanstvenika poudarjata, da gre pri tovrstnih eksperimentih za zelo nadzorovana okolja. O podobnem obnašanju protenoidnih mikrosfer v bioloških sistemih je zato težko sklepati. S kančkom domišljije in znanstvenofantastičnega zanosa si tako morda lahko predstavljamo prihodnost, v kateri bodo naše programe izvajali biološki sistemi, ki so strukturno v primerjavi s silikonskimi precej bolj podobni delovanju človeških možganov.

Nevrone in proteinoide je vzburjal Žiga.