Vsi živi organizmi z drugimi organizmi vstopajo v različne odnose, mnogi izmed njih so vzajemni ali mutualistični, torej imajo korist vsi vključeni partnerji. Tovrstni odnosi so temelj vseh zdravih ekosistemov. Mednarodna raziskovalna skupina poroča o prepletu odnosov, in sicer, kako invazivne mravlje s svojo selitvijo po savanah vzhodne Afrike spreminjajo pokrajino in s tem odnose med plenilci in plenom. Invazivne mravlje namreč poseljujejo vrsto akacije – žvižgajoči trn – in s tem izrivajo avtohtone akacijeve mravlje ter onemogočajo drevesom zaščito pred sloni, ki se z deli dreves prehranjujejo in jih uničujejo. Manj dreves pomeni spremenjeno vidljivost v pokrajini, kar vpliva na uspešnost levov pri plenjenju zeber.

V savanah vzhodne Afrike prevladujejo akacijeva drevesa, imenovana žvižgajoči trni, ki jih naseljujejo avtohtone akacijeve mravlje. Drevesa mravljam nudijo zatočišče in nektar, mravlje pa jih ščitijo pred sloni tako, da zlezejo v njihove nosnice. To slone odvrne od nadaljnjega uničevanja dreves. V zadnjih letih pa akacijeve mravlje izrivajo invazivne velikoglave mravlje, ki dreves ne ščitijo pred sloni. Tako sloni počasi uničujejo drevesa, zaradi česar se v savanah povečuje vidljivost v pokrajini in je vedno manj mest za skrivanje plenilcev – levov, preden lahko uplenijo svoj plen – zebre.

Raziskave različnih odnosov med rastlinami in živalmi v rezervatu Ol Pejeta Conservancy v pokrajini Laikipia v Keniji potekajo že nekaj desetletij. Med letoma 2017 in 2020 so podrobno spremljali odnose med obema vrstama mravelj, sloni, levi in zebrami. Spremljali so območje, veliko 364 kvadratnih kilometrov. Na tem območju so izbrali 12 predelov, velikih 2500 kvadratnih metrov, kjer so določili vidljivost v pokrajini, prisotnost invazivnih mravelj, koliko zeber je prisotnih in število vseh uplenjenih zeber. Izbrali so nekatera območja, ki jih v času raziskave invazivne mravlje še niso mogle poseliti. Invazivne mravlje namreč širijo svoje habitatno območje 50 metrov na leto.

S podrobno statistično analizo, v kateri so upoštevali različne dejavnike, so ugotovili, da se je ulov levov spremenil. Na območjih, kjer ni bilo invazivnih mravelj, je bilo zaznanih skoraj trikrat več levjih uplenov zeber kot na območjih, kjer so bile prisotne invazivne mravlje. Dodatno so leta 2003 zebre predstavljale 67 % levjega plena, leta 2020 pa zgolj 42 %. A število levov se za zdaj ni zmanjšalo, so pa začeli loviti bivole. Pred dvajsetimi leti naj ne bi ujeli nobenega, sedaj pa bivoli predstavljajo 42 % vsega ulova. Padec števila uplenjenih zeber raziskovalna skupina povezuje s spremenjeno pokrajino, v kateri je zaradi invazivnih mravelj, ki slonom olajšajo dostop do vrste akacij, manj dreves in s tem večja vidljivost, kar levom otežuje plenjenje iz zasede.

Opisana raziskava je pokazala, kako lahko majhne vsiljivke, invazivne mravlje, v nekem okolju spremenijo odnose med plenilci in plenom. V času izgube biotske raznovrstnosti in pritiska zaradi podnebne krize tovrstne raziskave, ki podrobno preučijo temeljne odnose med organizmi, pokažejo, kako lahko na videz majhna sprememba, kot so mravlje, vodi v velike spremembe na krožnikih levov.

Mravlje se Zarji nikoli več ne bodo zdele majhne. 

Vir fotografije: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Pheidole_megacephala_333840361…