Če izvzamemo površino Antarktike, slabih 20 odstotkov kopnega vsako noč prekriva svetleča se megla javne razsvetljave. To tako imenovano svetlobno onesnaženje nosi že dokazane negativne posledice na vedenje in fiziologijo številnih organizmov in s tem predstavlja grožnjo nemotenemu delovanju celotnih ekosistemov. Študija, pretekli teden objavljena v reviji Nature communications, omenjenemu problemu prodaja nove razsežnosti. V njej je švicarska raziskovalna skupina na primeru dnevnih opraševalcev rastlin pokazala, da vplivi nočne razsvetljave ostanejo tudi, ko ta ugasne.

Raziskovalci in raziskovalke so vpliv svetlobnega onesnaženja na interakcijo med dnevno aktivnimi opraševalci in rastlinami preverili s preprostim poskusom. Dvanajst travnikov so razdelili v dve skupini. Prvo skupino šestih travnikov so ponoči osvetlili s splošno uporabljenimi LED lučmi, drugo pa so pustili v temi. Čez dan so na obeh skupinah travnikov istočasno opravili popis interakcij med opraševalci in rastlinami, torej, koliko žuželk in katere oprašujejo katero rastlino.

Na ta način pridobljeni rezultati kažejo na spremembe v vrstni sestavi opraševalcev in intenzivnosti opraševanja. Vendar pa razlike med obema skupinama travnikov niso enoznačne. Nekatere vrste rastlin je na ponoči osvetljenih travnikih čez dan obiskalo veliko manj opraševalcev, nekatere druge pa več. Poleg tega je primerjava med obema skupinama travnikov pokazala, da nekatere vrste rastlin obišče enako število opraševalcev, vendar ti pripadajo različnim vrstam.

Omenjene razlike lahko nakazujejo posredne učinke svetlobnega onesnaženja v povezavi z uspešnostjo opraševanja čez dan. Avtorji predstavljene raziskave zanje podajajo tri možne razlage. Kot prvo navajajo vpliv svetlobnega onesnaženja na spremembe v izražanju lastnosti rastlin, pomembnih za privabljanje opraševalcev. Druga razlaga podaja nekoliko bolj prikrit posredni učinek, pri katerem pomembno vlogo igrajo herbivori. Ti se ponoči prehranjujejo z osvetljenimi rastlinami, ki posledično postanejo manj privlačne opraševalcem. Kot tretjo razlago pa raziskovalci in raziskovalke navajajo vpliv svetlobnega onesnaženja na nočne opraševalce, ki na razsvetljenih travnikih prav tako spremenijo vzorce opraševanja. Nekatere rastline imajo zjutraj tako več nektarja, druge pa manj, kot bi ga imele, če bi travniki ostali neosvetljeni. Razlika v količini nektarja namreč lahko vpliva na to, katere rastline bodo izbrali dnevni opraševalci.

Luči je prižigal Gregor.