Raziskovalci in raziskovalke iz Velike Britanije so pred kratkim v reviji Gastroenterology objavili raziskavo o vplivu glutena v prehrani na ljudi, ki nanj niso občutljivi. Že nekaj časa se popularnost diete brez glutena povečuje, predvsem zato, ker jo promovirajo slavni. Čeprav je dieta brez glutena najboljša rešitev za ljudi, ki imajo celiakijo ali so preobčutljivi na gluten, se vedno več znanstvenih študij sprašuje, ali brezglutenska dieta predstavlja nevarnost za širšo populacijo.

Gluten je beljakovina v žitnem zrnu, ki je odgovorna za lepljivost in določa vlečnost testa. Z drugo besedo mu pravimo tudi lepek. Alergija na gluten je imunska reakcija na beljakovine v žitu. Preobčutljivost na gluten je stanje, pri katerem ima posameznik podobne simptome kot bolnik s celiakijo. Celiakija je kronična avtoimuna bolezen, ki prizadene tanko črevo in je posledica preobčutljivosti na beljakovine v pšenici, ržu ali ječmenu. Gluten lahko pri celiakiji povzroči okvaro črevesne sluznice, kar kasneje vpliva na motnje absorbcije hranil ter pomanjkanje vitaminov in mineralov. Simptomi vseh treh stanj so kronično zaprtje ali driska, kronična utrujenost, bolečine v trebuhu, bolečine v sklepih in mravljinčenje v okončinah. 

Življenjski stil z dieto brez glutena je zadnja leta nadvse popularen v ZDA, kjer 65 odstotkov anketirancev in anketirank meni, da je prehrana brez glutena bolj zdrava kot prehrana z njim. Prav tako 44 odstotkov anketiranih ljudi uživa hrano brez glutena, čeprav z njim nimajo težav. Vrednost industrije, ki proizvaja hrano brez glutena, je tako v zadnjih nekaj letih narasla z 1,7 na 4,7 milijarde dolarjev.

Ves medijski bum glede škodljivosti prehrane z glutenom negativno vpliva na ljudi, ki imajo kakršnokoli preobčutljivost na gluten. Ti so tisti, ki jih na primer v restavracijah ne jemljejo resno, saj menijo, da je to zgolj osebna odločitev, ne pa telesno pogojeno stanje. Za utemeljitev hipoteze, da gluten ne vpliva slabo na posameznike in posameznice brez preobčutljivosti, so izvedli dvojno slepo randomizirano študijo.

Udeleženci in udeleženke v raziskavi so bili stari nad 18 let, večina jih je bila ženskega spola, povprečna starost pa je bila 38 let. Nobeden od njih ni imel diagnosticirane celiakije ali preobčutljivosti na gluten, prosili pa so jih, da v naslednjih dveh tednih sledijo brezglutenski dieti. Skupino sodelujočih so razdelili v dve skupini. Vsaka skupina je morala vsak dan v naslednjih dveh tednih v prehrano vključiti moko. Prva skupina je prejela paket moke, ki je vseboval 14 gramov glutena. Druga skupina pa je dobila mešanico riževe, tapiokine, koruzne, krompirjeve in ajdove moke, ki naravno ne vsebujejo glutena.

Udeleženci in udeleženke so morali vsak dan beležiti potencialne spremembe po zaužitju ene ali druge moke. Pri tistih, ki so uživali moko z glutenom, so bile bolečine v trebuhu manjše kot pri tistih, ki so uživali moko brez glutena. Prav tako sta se manj pogosto pojavljala diareja in refluks. Raziskava je pokazala, da prehrana z glutenom pri zdravih posameznikih in posameznicah ne spodbudi negativnih posledic, kar pomeni, da je sledenje brezglutenski dieti pri teh ljudeh popolnoma nepotrebno.

Glutena se ne boji Jana.