Raziskovalna skupina iz Nemčije je v nedavno objavljenem članku v reviji Global Ecology and Conservation predstavila, kako vetrne elektrarne vplivajo na vedênje gozdnih netopirjev.

Vetrne elektrarne se zaradi večje uporabe obnovljivih virov energije pogosteje postavljajo tudi v pestre habitate, kot so gozdovi. V takšnih okoljih imajo vetrnice velik vpliv na živali, med drugim na netopirje. Več vrst netopirjev je zelo občutljivih tako na posredne vplive vetrnih elektrarn, kot je možnost trka, ter neposredne vplive, kot sta hrup in ustvarjanje zračnih turbulenc. Zato je nujno omejiti delovanje vetrnih turbin na obdobja, ko so netopirji manj aktivni, in s tem preprečiti možne poškodbe teh letečih sesalcev.

Pretekle raziskave so pokazale, da se netopirji vetrnim elektrarnam izogibajo, kar je verjetno predvsem posledica zvočnega onesnaženja. Prav tako so v Nemčiji nekatere vetrne elektrarne sprogramirane tako, da ne delujejo, ko je največja verjetnost, da bi lahko škodovale netopirjem. Tako vetrnice avtomatično ne delujejo v naslednjih primerih: ponoči od aprila do oktobra, kadar je hitrost vetra manjša od šest metrov na sekundo in kadar je temperatura zraka višja od desetih stopinj celzija. Raziskovalna skupina je zato želela preveriti, kakšen vpliv ima delovanje vetrnih turbin na oglašanje netopirjev.

Raziskava je potekala v osrednji Nemčiji v okolici dvanajstih vetrnih elektrarn, v velikosti treh hektarjev. Na vsaki lokaciji so posneli oglašanje netopirjev. Na podlagi posnetkov so določili vrste netopirjev in jih razdelili v tri skupine glede na mesto lova: tiste, ki lovijo med drevesi, tiste, ki lovijo na gozdnem robu, in tiste, ki lovijo nad krošnjami. Pri obdelavi podatkov oglašanja so uporabili tudi parámeter delovanja vetrnih turbin in hitrost vetra.

Rezultati raziskave so potrdili, da se gozdni netopirji večinoma izogibajo vetrnim elektrarnam in da se občutljivost na delovanje vetrnih turbin razlikuje med posameznimi funkcionalnimi skupinami netopirjev. Izkazalo se je, da se aktivnost netopirjev, ki lovijo med drevesi, zmanjša za kar sedeminsedemdeset odstotkov, in sicer takrat, ko je hitrost vetra višja in vetrne turbine delujejo. Ko vetrne elektrarne ne delujejo, je njihova aktivnost nespremenjena. Pri ostalih dveh funkcionalnih skupinah teh razlik ni bilo opaziti.

Glavni razlog za takšno vedenje netopirjev raziskovalna skupina pripiše zvočnemu onesnaženju, ki ga povzročajo vetrnice. Dolgoročna izpostavljenost zvočnemu onesnaževanju povzroča pri živalih kronični stres. Raziskovalna skupina zato za nadaljnje naravovarstvene ukrepe, več netopirjev v Evropi je namreč zavarovanih, predlaga zmanjšanje hrupa vetrnih elektrarn in boljšo časovno prilagoditev delovanja vetrnih elektrarn za netopirje, ki lovijo med gozdnimi drevesi.