Indonezija je največja proizvajalka palmovega olja na svetu. Za nasade oljnih palm posekajo velike površine tropskega gozda, a deforestacija je le ena izmed problematičnih posledic intenzivne pridelave palmovega olja. Raziskovalca Univerze v Massachusettsu sta z uporabo hidrogeološkega modela preučila vpliv nasadov oljnih palm na kakovost vode in tal v porečju reke Kais v indonezijski provinci Zahodna Papua. Raziskavo sta objavila v reviji Science of the total environment.

Zahodna Papua leži na zahodni polovici otoka Nova Gvineja in obsega tretji največji tropski deževni gozd na svetu. V študiji je raziskovalca zanimal vpliv nasadov oljnih palm na porečje reke Kais, ki obsega dobrih 260 tisoč hektarjev. Nekaj več kot 21 tisoč hektarjev porečja je trenutno namenjenih nasadu palm. Na širšem območju Zahodne Papue ima sicer več podjetij koncesijo za gojenje palm na dobrih 95 tisoč hektarjih gozda – od tega 20 odstotkov v porečju Kais. Sečnja deževnega gozda na račun plantaž oljnih palm v porečju narašča od leta 2014. V letu 2021 so podjetja zasadila okoli 10 odstotkov območja pod koncesijo, od tega večino v porečju Kais. Za preostali delež območij je razširitev plantaž še v načrtu.

V študiji sta raziskovalca degradiranost porečja ocenila z orodjem za ocenjevanje kakovosti tal in vode, imenovanim SWAT+. Za metodo hidrogeološkega modeliranja sta se odločila, ker je spremljanje in pridobivanje podatkov neposredno na območju oteženo. Porečje reke Kais je veliko in odročno, poleg tega je dostop do nekaterih delov zaradi prepovedi zasebnih podjetij omejen. Drug razlog za izbiro hidrogeološkega modeliranja je prisotnost indonezijske vojske, ki na območju porečja že več let izvaja represijo nad lokalnim prebivalstvom, ki se bori za neodvisnost Papue od kolonialne Indonezije.

V model SWAT+ sta raziskovalca vključila različne javno dostopne podatke o pokritosti tal, nadmorskih višinah, rečnih tokovih, podnebnih režimih in drugih podobnih dejavnikih. Z orodjem so prikazali tri različne situacije. Prva od teh je obdobje med letoma 2010 in 2015, ki predstavlja čas pred obsežnim gojenjem oljnih palm. Druga je obdobje največje sečnje gozdov in intenzivnega gojenja oljnih palm, ki je potekalo od leta 2015 do leta 2021. Za obdobje od leta 2024 do 2034 sta pripravila napoved, ko naj bi se gojenje minimalno povečevalo ali stabiliziralo.

Rezultati raziskave so pokazali spremenjeno kakovost tal in vode v porečju Kais. Intenzivno gojenje oljnih palm je povečalo površinski odtok za dobrih 20 odstotkov v primerjavi z obdobjem pred letom 2014, ko je večino območja še pokrival tropski deževni gozd. Tveganje za poplave se je povečalo za petkrat. Po vzpostavitvi nasadov sta se v vodah močno povišali letni koncentraciji dušika in fosforja, in sicer za 78 in 144 odstotkov v primerjavi z obdobjem pred gojenjem.

V scenariju za obdobje do leta 2034 naj bi se degradacija tal in onsenaženje vode povečevali, a počasneje, saj je večji del plantaž v porečju že ustvarjen. Prav tako je, kot pravijo raziskovalci, v model težko vključiti nekatere dejavnike, kot so odpor lokalnega prebivalstva, odzive podjetij ali spremembe politik, ki bi lahko pozitivno ali negativno vplivali na porečje reke Kais v prihodnosti.

Naslovna slika: Sumatra, Wikimedia commons