Od kataklizme se zvrti!

Aktualno-politična novica
13. 10. 2022 - 8.05

V tokratnem Znanstvenem BritOFFu se bomo vrteli skupaj s kataklizmičnimi zvezdami. Astronomi Inštituta za tehnologijo v Massachusettsu so odkrili dvozvezdni kataklizmični sistem, ki sliši na preprosto ime ZTFJ1813+4251. Zakaj je ta sistem z imenom, ki ga raje ne bi dvakrat ponavljali, tako zanimiv? Ker zvezdi v sistemu obkrožita druga drugo v dobrih 50 minutah, kar je najmanjša znana perioda do sedaj.

Približno polovica zvezd naše galaksije je samotnih, tako kot naše Sonce, medtem ko je druga polovica zvezd v dvozvezdnih sistemih. V teh sistemih zvezdi krožita okoli skupnega težišča, vendar ju na nebu vidimo kot le eno svetlo piko. Kadar gre za sistem bele pritlikavke in zvezde, podobne našemu Soncu, ta sistem imenujemo kataklizmična zvezda. Bela pritlikavka v tem primeru srka, oziroma bolje rečeno akrecira material z zvezde darovalke ter ga vleče nase. Pri tem se zaradi sproščanja energije pojavi močno in značilno elektromagnetno UV in rentgensko sevanje, zaradi česar je sistem v tem delu spektra relativno enostavno opazovati.

Astronomi so sistem opazili, ko so opravili celovito opazovanje in katalogizirali dvojne zvezde s kratkimi periodami obhodov. Po obsežnejših opazovanjih teleskopov na Mauna Kei na Havajih in Kanarskih otokih so astronomi in astronomke izmerili, da sistem kroži s periodo 51 minut. To so izmerili z meritvijo intenzitete svetlobe sistema, saj se pri prehodu pritlikavke čez donorsko zvezdo izsev zmanjša, podobno kot pri Sončevem mrku. Prav tako so iz meritev emisijskega spektra ugotovili, da ima sistem akrecijski disk. To je oblak materiala, ki obkroža manjšo telo dvozvezdja, v tem primeru pa ga srka bela pritlikavka. V njem so zaznali velike količine helija, kar nakazuje, da gre za tranzitivni sistem - bela pritlikavka je nase posrkala že večino vodika in bo kmalu razgalila še najgostejše jedro donorske zvezde, ki je sestavljeno večinoma iz helija. Donorska zvezda se je zaradi tega zmanjšala do te mere, da sta si zvezdi  dovolj blizu, da se obkrožita v tako kratkem obhodnem času.

Tranzitivni sistemi so za raziskovalce in raziskovalke pomembni zato, ker nam lahko veliko povedo o nadaljnjem razvoju obeh zvezd v sistemu. Astronomi in astronomke so opazovani sistem nato numerično modelirali z modelom MESA ter ugotovili, da bo čez 75 milijonov let orbitacijska perioda le 18 minut. Takrat bo ves vodik prešel na belo pritlikavko, od donorske zvezde pa bo ostalo le gosto helijevo jedro, ki ga bo vzdrževal tlak degeneriranih elektronov. Takemu sistemu rečemo helijeva kataklizmična zvezda, ki pa za zdaj še ni bila opazovana.

Raziskave kataklizmičnih zvezd s kratkimi periodami obhodov so pomembne predvsem za razumevanje razvoja takšnih sistemov. Ker ima opazovani sistem ZTF J1813+4251 najkrajšo periodo, nam je omogočil najbolj natančnejše modeliranje prihodnosti takšnih objektov.

 

Skupaj z zvezdami se vrti Filip.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness