Madžarski in poljski raziskovalci in raziskovalke v reviji Behavioral Ecology poročajo o raziskavi o tem, kako orodja za nabiranje hrane izbirajo mravlje. Mravlje so le ena izmed številnih živalskih vrst, ki uporablja orodja.

Raziskovalna skupina je raziskovala mravlje vrste Aphaenogaster subterranea, ki jih najdemo v srednji Evropi. Ta vrsta mravelj orodja uporablja za nabiranje hrane. Ko najdejo prehranski vir v tekoči obliki, na primer razpadajoče sadje ali poginule žuželke, iz katerih se izlivajo telesne tekočine, tega naberejo s pomočjo materialov, ki dobro vpijajo tekočine. Ti materiali so na primer listi, prst ali delci lesa. Ko omenjeni materiali vpijejo tekočine hranilnih snovi, jih mravlje odnesejo v svoje mravljišče in jih delijo z ostalimi.

Da bi raziskovalci ugotovili, kako mravlje izbirajo orodja, so zasnovali dva poskusa. V obeh poskusih so uporabili tri vire hrane, in sicer vodo, mešanico vode in medu ter med. Prav tako pa so v obeh poskusih imele mravlje na voljo pet tipov materialov. To so bili majhni delci prsti, večji delci prsti, borove iglice in majhni deli pomivalne gobe. V prvem poskusu so vse materiale namestili bodisi štiri bodisi dvanajst centimetrov stran od vira hrane. V drugem pa so izmenično enega izmed materialov, ki so jih mravlje lahko uporabile kot orodje, namestili bližje kot ostale.

Mravelj voda ni zanimala, večino materialov so tako znosile v mešanico vode in medu ali pa samo v medeno vabo. Najbolj pogosto uporabljen material pa so bili manjši delci prsti. Ti so namreč najlažji za prenos. Obenem so mravlje prenesle tudi veliko večjih delcev prsti in listov, a so bili ti materiali za njih manj primerni zaradi svoje velikosti. Raziskovalci in raziskovalke pa so ugotovili tudi, da so odločitve mravelj zelo prilagodljive glede na okoliščine, v katerih se znajdejo. Mravlje so redkeje nosile materiale, ki so bili oddaljeni dvanajst centimetrov, kot pa materiale, ki so bili le štiri centimetre stran. Tudi ko je bil eden izmed materialov le štiri centimetre stran, ostali pa dvanajst centimetrov, so mravlje pogosteje izbirale material, ki je bil bližje hrani. Le v primeru listov temu ni bilo tako.

Mravlje pa niso izbirale materialov le, ko so jih odnesle do virov hrane, ampak tudi, ko so iz hrane želele odnesti napojene materiale. Takrat so pogosto izbirale majhne delce pomivalnih gob, saj so dobro vpile prehranske vire in jih je bilo zaradi njihove nenavadne sestave lažje izvleči iz vira hrane. Poleg tega pa so gobe tudi pred odlaganjem v hrano razkosale in tako naredile več manjših delcev, kar jim je olajšalo prenos hrane nazaj do kolonij.

Velikost in način prenosa materiala sta torej po besedah raziskovalcev in raziskovalk glavna faktorja, ki vplivata na izbiro orodij za prenos hrane pri mravljah vrste Aphaenogaster subterranea.

O spretnih mravljah se je poučila Zarja.