Vir slike: kombinacija fotografij s Pixabay

V današnjem Znanstvenem BritOFFu poročamo o učinkih aminokisline tavrin na staranje. To je derivat aminokisline, ki jo človeško telo izdela sámo ali pa jo pridobi iz hrane. V reviji Science je ameriška znanstvena skupina objavila raziskavo, ki je pokazala, da naj bi tavrin zaviral staranje in podaljševal življenjsko dobo pri miših, črvih in opicah.

S staranjem se spreminjajo koncentracije hormonov, metabolitov in mikrohranil v krvi. Vendar za večino teh snovi pogosto ni jasno, ali je sprememba njihove koncentracije vzrok staranja, njegova spremljevalka ali celo oboje. Ena izmed takšnih snovi je molekula tavrin. Njegova koncentracija v krvi se s staranjem zmanjšuje, zato je raziskovalno skupino zanimalo, ali je to povezano z nevšečnostmi, ki jih prinese staranje - pri tem se je osredotočila na miši.

Začetni poskusi so pokazali, da imajo miši pri 13 mesecih, torej v srednjih letih, v krvi za več kot 60 odstotkov manj tavrina kot miši, stare štiri tedne. Če so mišim, starim 14 mesecev, v hrano vse življenje dodajali 1000 miligramov tavrina na kilogram telesne teže, se je njihova življenjska doba podaljšala za 12 odstotkov. Tako je znanstvena skupina sklepala, da tavrin pri miših vpliva na staranje. Njegove učinke so nadalje preverili tudi pri črvih in kvasovkah. Črve so v gojišču izpostavili različnim koncentracijam tavrina, pri čemer se je njihova življenjska doba podaljšala za do 23 odstotkov, medtem ko na kvasovke ni imel učinka.

Raziskovalna skupina je preverila tudi, kako se na zmanjšanje koncentracij tavrina odzivajo posamezni organski sistemi. Štirinajst mesecev starim mišim so v hrano vsak dan dodajali 500 ali 1000 miligramov tavrina na kilogram telesne teže, primerjali pa so jih z mišmi, ki jim tavrina niso dodali. Pri miših z dodatkom 1000 miligramov tavrina na kilogram telesne teže so opazili, da je starostnega pridobivanja telesne teže za deset odstotkov manj kot pri drugih miših, čeprav so vse skupine pojedle enake količine hrane. Obe skupini z dodatkom tavrina v hrani sta imeli tudi vzdržljivejše mišice, kar so preverili s testom visenja in teka na razdaljo. Testa glukozne in inzulinske tolerance pa sta pokazala, da te miši tudi bolje uravnavajo raven glukoze v krvi. 

Ker človek ni miš, je raziskovalna skupina preizkusila, ali tavrin učinkuje tudi na opice. Petnajst let starim opicam iz rodu makakov so v hrano dodali 250 miligramov tavrina na kilogram telesne teže. Izkazalo se je, da so imele opice z dodatkom tavrina manj znakov staranja; vključno z manjšo pridobitvijo telesne teže, trdnejšimi kostmi, izboljšano homeostazo glukoze in nižjo koncentracijo vnetnih citokinov v krvi, podobno kot pri mlajših miših, ki dodatka tavrina niso prejemale. 

Raziskava je pokazala, da je tavrin vpleten v nekatere posledice staranja, čeprav mehanizmi njegovega delovanja še niso v celoti znani. Odgovor na vprašanje, ali ima dodajanje tavrina enake ali podobne učinke pri ljudeh, pa bi dala dolgoročna raziskava tavrinskih prehranskih dodatkov pri človeški populaciji in merjenje njegovih učinkov na staranje - ob tem bi seveda odkrili tudi morebitne stranske učinke, ki jih v tej raziskavi niso omenjali. Ne preseneča, da je Univerza Columbia za uporabo tavrina proti staranju vložila tudi vlogo za patent. 

O tavrinu je pisala Dora.