Pametna prehrana

Pametna prehrana

Aktualno-politična novica
13. 5. 2019 - 7.05

Raziskovalci in raziskovalke iz Združenih držav so v študiji proučevali, kako prehranske navade v zgodnji odrasli dobi vplivajo na kognitivne sposobnosti ljudi kasneje v življenju. V študiji, ki je potekala 30 let, je sodelovalo 2600 ljudi, svoje izsledke pa so raziskovalci objavili v reviji Neurology.

 

Pešanje kognitivnih sposobnosti, kot so razmišljanje, sklepanje in sposobnost reševanja problemov, ima številne negativne učinke na življenje starejših. Starostniki z oslabljenimi kognitivnimi sposobnostmi imajo večjo možnost za razvoj invalidnosti, prav tako pa pogosteje trpijo za demenco. Zaradi tega je treba spoznati dejavnike, ki vplivajo na nastanek bolezni, eden od teh dejavnikov pa je tudi način prehranjevanja.

 

V študiji so raziskovalci in raziskovalke uporabili podatke iz raziskave, ki je proučevala razvoj srčno-žilnih bolezni. Podatki iz te študije so bili primerni, saj so raziskovalci med 30-letno raziskavo večkrat podrobno zabeležili načine prehranjevanja udeležencev. Raziskovalci so imeli na voljo podatke o hrani, ki so jo udeleženci zaužili v obdobju enega meseca. Iz tega so izračunali dnevni kalorijski vnos posameznikov ter ugotovili, kako se prehranski slogi udeležencev ujemajo s tremi prehranskimi usmeritvami – mediteransko dieto, dieto DASH ter dieto APDQS.

 

Prehranske usmeritve DASH, mediteranska dieta in APDQS niso kratkotrajne diete ali kure, temveč gre za dolgotrajne prehranske sloge. Ti trije načini prehranjevanja se med seboj razlikujejo, vendar pa vsi trije priporočajo visok vnos sadja, zelenjave, polnovrednih ogljikovih hidratov in stročnic ter nizek vnos alkohola, ocvrte hrane, sladkih pijač ter polnomastnih mlečnih izdelkov. Prav tako DASH priporoča še nizek vnos vseh vrst mesa, mediteranska in APDQS dieta pa od mesa pozitivno vrednotita le vnos rib. Iz tega lahko povzamemo, da so udeleženci, ki so v prehrano vključevali več zelenjave, stročnic in podobnih polnovrednih živil, prejeli višje točkovne ocene. Kognitivne sposobnosti udeležencev je raziskovalna skupina testirala v 25. letu raziskave, ko so bili udeleženci stari približno 50 let. Testirali so njihovo sposobnost učenja, spomin in reakcijski čas, enak test pa so ponovili še čez 5 let.

 

Raziskovalna skupina je opazila, da so udeleženci, ki so glede na točkovanje bolj sledili mediteranski dieti in dieti APDQS,  dosegali boljše rezultate pri testih kognicije, enako pa ni veljalo za dieto DASH. Razlika med ljudmi z dobro in slabšo prehrano pa je bila opazna tudi, ko so upoštevali vpliv drugih dejavnikov, kot so izobrazba, spol, kajenje in starost. Ugotovili so še, da ljudem, ki se prehranjujejo bolj zdravo, kognitivne sposobnosti upadajo počasneje.

 

Zdrava prehrana je povezana z boljšim spominom, zmanjša pa tudi možnost za razvoj demence. Mehanizem delovanja prehrane na kognitivne sposobnosti ni dobro znan; raziskovalci so navedli, da je učinek najverjetneje povezan z oksidativnim stresom in vnetnimi odzivi v telesu. Zelenjava, sadje in stročnice namreč vsebujejo antioksidante in hranilne snovi, ki ščitijo pred tem stresom ter ga zmanjšujejo. Za konec so raziskovalci pripomnili še, da bo za natančnejše informacije o hranilih, ki vplivajo na kognitivno zdravje, treba izvesti več študij, za zdaj pa vemo, da z zdravo prehrano ne moremo veliko zgrešiti.

 

Kaja razmišlja o tem, da bi si danes privoščila dodatno porcijo zelenjave.

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

prodaja prehranskih športnih dodatkov

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.