Ob omembi pametne straniščne školjke ste morda pomislili na tisto japonsko, ki s senzorjem zazna, kam mora usmeriti vodni curek, da vas umije po opravljeni potrebi, nato pa vas še s toplim zrakom posuši, da se vam ni treba obrisati. Ampak ne, v današnjem Znanstvenem britOFFu bomo predstavili školjko, ki analizira vaše izločke in tako spremlja vaše zdravstveno stanje.

Mednarodna raziskovalna skupina je razvila prototip straniščne školjke, ki bi lahko skozi daljše časovno obdobje spremljala značilnosti urina in blata. Sestavili so več avtomatiziranih modulov, ki jih je mogoče integrirati v obstoječe sedežne školjke. En modul je namenjen biokemični analizi urina, drugi modul meri njegov pretok, tretji modul pa je za analizo blata. Sistem vključuje še modul za biometrično prepoznavo uporabnika oziroma uporabnice na podlagi prstnega in analnega odtisa.

Za preiskavo urina je pametna školjka opremljena s trakom z biokemičnimi testi za analizo desetih parametrov vključno z glukozo in prisotnostjo krvnih celic. Trak je nameščen tako, da uporabnik nanj urinira v stoječem položaju, pretok urina pa je analiziran s pomočjo računalniškega vida prek dveh visokohitrostnih kamer.

Analize urina so poskusno opravili le pri moških, ki so urinirali stoje. Kot razlog so navedli drugačno trajektorijo curka urina pri sedečih ženskah. Nič tudi ne omenjajo še enega človeškega izločka, in sicer menstrualne krvi. Obljubljajo pa, da bodo v prihodnje raziskave vključili tudi ženske.

Analiza blata v pametni školjki poteka na podlagi morfologije in pretočnosti. Z uporabo globokih konvolucijskih nevronskih mrež školjka razvrsti blato v enega od sedmih razredov bristolske lestvice blata, ki se uporablja v medicinski diagnostiki. Nevronske mreže so serije algoritmov. Med učenjem s slikami blata, razvrščenimi po bristolski lestvici, so mreže ugotovile povezavo med lastnostmi blata in razredi bristolske lestvice. Blato so nevronske mreže po učenju klasificirale podobno kot študentke in študenti medicine, s katerimi so jih primerjali.

Celovita analiza blata sicer vključuje še biokemične preiskave. Čeprav pametna školjka teh ne opravlja, bi vseeno omogočila zbiranje velike količine podatkov o lastnostih blata in pogostosti iztrebljanja. Skupaj s podatki o uriniranju bi taka školjka v prihodnosti lahko pomagala denimo pri odkrivanju sindroma razdražljivega črevesja, benignega povečanja prostate in okužbe sečil. 

Raziskovalke in raziskovalci so zbrali mnenje 300-tih ljudi o pametni školjki. Anketiranke in anketiranci so imeli največ pomislekov v zvezi z zasebnostjo in varstvom zbranih podatkov. Pametna školjka namreč prepozna uporabnika na podlagi prstnega in analnega odtisa, zbrane podatke pa pošlje v šifriran oblak.

Pametne školjke ni preizkusila Angelika.