To ni česen, to ni med, niti limona. Zadnja študija baltimorskih raziskovalcev, objavljena v American Journal of Physiology, pravi, da ženske pred virusom gripe ščiti estrogen. Estrogen je ženski spolni hormon, ki v številnih celicah po vsem telesu vpliva na gensko prepisovanje, kot imunomodulator pa vpliva tudi na vnetne procese in varuje pred krvno-žilnimi zapleti.

Protivirusno delovanje estrogena na HIV in virus ebole je že poznano, v tokratni študiji pa so preučevali protivirusni učinek estrogena na virus gripe.

V poskusu je sodelovalo 10 moških in 42 ženskih darovalcev celic nosnega epitelija, ki so jih okužili z virusom influence A. V ženskih celicah, ki so bile predhodno izpostavljene trem snovem - 17-beta-estradiolu, raloksifenu, ki se veže na estrogenske receptorje, in hormonskemu motilcu bisfenolu A -, so opazili upad števila virusov. Izkazalo se je, da estrogen ne vpliva na vnetne molekule, kot so interferoni in citokini, temveč deluje tako, da zmanjša metabolne procese celic in tako upočasni razmnoževanje virusov.

Ker raven estrogena pade v nosečnosti, menopavzi in tekom menstrualnega ciklusa, niha tudi dovzetnost žensk za okužbe. Še vedno pa ostaja neznano, kako lahko moški prebolijo gripo brez zaščitne funkcije estrogena.

Nemška raziskovalna skupina z Inštituta Maxa Plancka za kvantno optiko je razvila tehniko mikroskopije kvantnega plina. S takšnim mikroskopom so lahko optično opazovali Paulijevo izključitveno načelo.

Paulijevo izključitveno načelo govori o dejstvu, da je v posameznem kvantnem stanju lahko le en delec hkrati. Načelo velja za fermione, skupino delcev, v katero spadajo tudi gradniki atomov, torej elektroni, protoni in nevtroni. Čeprav gre za kvantni pojav, pa so posledice Paulijevega izključitvenega načela vidne tudi pri makroskopskih objektih.

Tako je na primer tlak, ki napenja najmanjše in najgostejše zvezde v vesolju, nevtronske zvezde, ravno posledica  Paulijevega izključitvenega načela, saj jih sestavljajo fermioni ene vrste, nevtroni.

Še ena posledica Paulijevega izključitvenega načela je, da se enaki fermioni odbijajo. Učinek je možno opaziti predvsem pri zelo nizki temperaturi, saj imajo sicer delci različno termično hitrost in s tem zavzamejo različna kvantna stanja. Avtorji članka v Physical Review Letters, katerega vodilni avtor je doktorski študent Ahmed Omran, so litijeve atome zato ohladili na le nekaj milijonink stopinje Celzija nad absolutno ničlo.

Atome so razporedili v optično mrežo iz snopov infrardečih laserjev in ohladili z uporabo ultravijoličnega laserja. Hkrati so svetlobo, ki se je od litijevih atomov odbila, uporabili za določanje njihovega položaja. Z izvirno uporabo te laserske tehnike so ugotovili, da se je na vsakem mestu v optični mreži v povprečju znašel le en fermion, kot zahteva Pauli. Tako so lahko prvič neposredno opazovali izključitveno načelo na delu.

Po mrzlih dneh sta gripo izključila Andrea in Junoš.