Pazi svojo jelko!
Ena najbolj trdovratnih nadlog pri gojenju božičnih dreves je plesen, ki povzroča gnilobo korenin. Prav v tem času pa so znanstveniki in znanstvenice v reviji Plant Disease objavili raziskavo, s katero so odkrili novo vrsto plesni. Na kmetiji v Connecticutu, na kateri so gojili božična drevesa, so želeli odkriti glavne povzročitelje koreninske gnilobe. Med analiziranjem so slučajno odkrili novo vrsto in ugotovili, da prav ta vrsta povzroča gnilobo korenin. Novoodkrito glivo so poimenovali Phytophthora abietivora.
Veliko jelk se goji z namenom, da nekoč postanejo božična drevesa. Ena izmed kvalitetnejših vrst jelk je Abies fraseri. Ravno te jelke pa so zelo dovzetne za bolezen gnilobe korenin, ki se razvije kmalu po okužbi in povzroči propad celotne rastline. Gnilobo korenin povzročajo predvsem plesni rodu Phytophthora. Povzročajo uničujoče rastlinske bolezni, ki vsako leto vodijo v hude gospodarske izgube. Ena izmed teh je na primer krompirjeva plesen.
V prej omenjeni raziskavi so raziskovalke in raziskovalci vzorce izbrali na podlagi blede barve iglic. Iz teh rastlin so nato izolirali izseček iz stebla in ga vstavili v meso jabolka. Po enem tednu se je na tem jabolku razvila plesen, iz katere so izolirali hife. To so drobne nitke, s katerimi se gliva pritrdi na podlago.
Hife so gojili na različnih gojiščih. Spolni organi novoodkrite plesni Phytophthora abietivora so se razvili zgolj na gojišču, ki so mu dodali ekstrakt korenine ogrožene vrste jelke. Nastale strukture so opazovali z mikroskopom in ugotovili, da se razlikujejo od drugih vrst rodu Phytophthora. Razvile so namreč večje spore z debelejšimi stenami. Razlike so nato potrdili tudi s primerjavo petih genov. Analiza je pokazala, da je plesen Phytophthora abietivora sorodna ostalim vrstam rodu Phytophthora, a je hkrati dovolj drugačna, da jo lahko uvrstijo kot novo vrsto.
Raziskovalna skupina je ocenila, da je več kot 100 vrst plesni tega rodu še neodkritih. Veliko vrst gliv namreč spor v sterilnih laboratorijskih pogojih ne razvije, zato jih je velikokrat težko odkriti. Prav tako raziskovalcem in raziskovalkam še ni uspelo ugotoviti, kako patogene so te plesni za ostale rastlinske vrste.
Njihova agresivnost pa lahko predstavlja veliko grožnjo zdravju gozdov in ekosistemov ter sistemom pridelave rastlin širom sveta. Ravno zato so takšne raziskave zelo pomembne za napredek znanosti in seveda za to, da bo dedek Mraz vedel, kam postaviti naša darila.
Svoje božično drevesce je pohitela zavarovat vajenka Iza.
Dodaj komentar
Komentiraj