Ameriški znanstveniki in znanstvenice so se v najnovejši raziskavi lotili preučevanja, ali so se mikrobne skupnosti, vpletene v razgrajevanje odmrlega rastlinskega materiala, sposobne prilagoditi na prihajajoče klimatske spremembe.

Dekompozicija oziroma razkroj mrtvih organskih snovi v preproste anorganske spojine je pomemben okoljski proces. Sodeluje pri kroženju ogljika v naravi in preprečuje, da bi se utapljali v tonah odmrlega rastlinskega in živalskega materiala. Dekompozicijo vršijo raznolike mikrobne skupnosti, ki sestojijo predvsem iz različnih bakterijskih in glivnih vrst.

Da bi raziskali, ali klimatske spremembe vplivajo na mikrobno skupnost in kako se slednje izraža v količini razgrajenega organskega materiala, so izvedli osemnajst mesecev trajajoč poskus. Poskus so izvajali v petih različnih habitatih - v puščavi, grmičevju, na travi ter v mešanem in v iglastem gozdu.

V najlonske mreže s porami, ki so omogočale le prenos vode in hranil iz okolice ter hkrati onemogočale prehod mikroorganizmov, so dodali sterilizirano odmrlo rastlinje in dodali mikrobno združbo z določenega habitata. V vsak habitat so namestili več silikonskih vreč z odmrlim rastlinjem in z dodanimi mikrobnimi združbami z različnih habitatov.

Dekompozicija je najučinkoviteje potekala v območjih z najzmernejšimi temperaturami in z zmerno količino padavin. Mikrobne združbe iz posameznih habitatov so v skladu s pričakovanji različno učinkovito razgrajevale posamezen organski material. Presenetljivo pa so tudi ugotovili, da se uporabljene mikrobne združbe niso vedno najbolje izkazale v “domačem” okolju. Tako so na primer mikrobne združbe iz grmičevja najučinkoviteje razgrajevale odmrlo rastlinje v travnatem območju in obratno. Kljub temu da si raziskovalci in raziskovalke tega mehanizma niso znali razložiti, previdevajo, da v ekosistemu obstaja možnost izboljšanja razgrajevanja odmrlega rastlinja s strani mikrobnih združb kot odgovor na nove okoljske pogoje.

Različnim mikrobnim združbam se je načudila in se še vedno čudi Nataša.