Potapljanje v severnem Atlantiku

Cuvierjev kljunati kit je vrsta kita z nenavadnimi vedenjskimi značilnostmi. Znani so namreč po nenavadno dolgih in globokih potopih. Skupina ameriških raziskovalcev in raziskovalk je preučevala eno od populacij omenjene vrste v Atlantskem oceanu, na območju Severne Karoline. S tem so kot prvi prispevali podatke o potapljaškem vedenju kitov na tem področju.

Vedenja Cuvierjevega kita ni enostavno raziskovati. Pogosto se namreč zadržuje daleč stran od obal in veliko časa, tudi do ene ure skupaj, preživi v globinah. Potapljajo se zaradi hranjenja, v globokomorskih globinah namreč lovijo majhne ribe in glavonožce. V namene raziskave so kitom na zgornjo stran telesa namestili napravice, tako imenovane satelitske oznake, s katerimi so spremljali njihovo lokacijo. Pridobivali so podatke o globini in času potopov.

Že prej je bilo znano, da se ti kiti radi potapljajo, šele zdaj pa znamo zares oceniti njihove potapljaške sposobnosti. Preiskovani osebki so se pogosto potapljali več kot 1500 metrov v globino, potopi pa so trajali več kot eno uro. Zanimivo je, da se pred globokimi potopi ali po njih niso dlje časa zadrževali na površju, kar običajno počnejo druge vrste kitov. Kratkotrajno zadrževanje na površini morja odpira tudi vprašanja o tem, kdaj in na kakšen način se Cuvierjevi kljunati kiti družijo in kdaj počivajo.

Potapljajo se skoraj neprekinjeno podnevi in ponoči, le da ponoči v povprečju preživijo več časa na površini. Nekateri kljunasti kiti se ponoči pričnejo tudi oglašati, vendar na manjših globinah. Raziskovalke in raziskovalci sklepajo, da je takšno vedenje posledica izogibanja orkam, ki so njihovi plenilci. Raziskovalci in raziskovalke so primerjali podatke, pridobljene med preučevanjem drugih populacij iste vrste kitov. Ugotovili so, da se globina in čas potopov ter intervali med potopi razlikujejo glede na območje. V čem vse se populacije razlikujejo, ni znano. Ne vemo niti, ali plenijo iste vrste, to pa prav zaradi velikih globin, na katerih se to dogaja.

Avtorice in avtorji študijo zaključujejo s predlogi, kako izboljšati satelitske oznake, ki so jih uporabljali v študijah. Zaradi velikih pritiskov med potopi kitov oznake dostikrat preprosto nehajo delovati. Šele z nadaljnjim opazovanjem pa bomo lahko razkrili skrivnosti te zanimive vrste.

Globine je raziskovala vajenka Laura.