Pozabljanje med učenjem

Pozabljanje med učenjem

Aktualno-politična novica

V študiji, ki jo je španska raziskovalna skupina objavila v reviji Nature Communications, so pokazali obstoj možganskih povezav, namenjenih aktivnemu pozabljanju med učenjem.

Med učenjem se krepijo povezave med nevroni, po katerih so informacije prišle v predele možganov, namenjene tvorjenju in zadržanju spominov. V raziskavi so osrednjo tovrstno povezavo, dentatni girus hipokampusa, blokirali v možganih poskusnih mišk. S tem pa niso, kot so pričakovali, zgolj ustavili preiskovane zmožnosti učenja s klasičnim pogojevanjem.

Blokiranje nevronske povezave za tvorjenje spominov je povzročilo tudi izginjanje že pridobljenega znanja. Presenetljivo pa je bilo tudi, da je do tega prišlo le, če se je žival medtem poskušala naučiti nečesa novega. To jih je vodilo do spoznanja, da je učenje tisto, ki spodbudi aktivnost do zdaj še neznanega možganskega predela, ki povzroči brisanje nekaterih že tvorjenih spominov.

Možna razlaga je, da moramo med učenjem nekatere povezave v možganih oslabiti, da naredimo prostor za nove – torej da moramo za učenje novih stvari nekaj starih pozabiti.  Znanstvenice in znanstveniki razmišljajo, da bi se s tem znanjem dalo raziskati možnosti terapevtskega pozabljanja travmatičnih izkušenj. Na zrnatih celicah dentatnega girusa namreč obstajajo specifični receptorji, ki bi jih lahko ciljali z zdravili.

 

Za še eno odkritje o spominu so te dni poskrbeli raziskovalci pod vodstvom študenta Dheeraja Roya iz MIT-ja. Raziskavo so opravljali na miših z inducirano Alzheimerjevo boleznijo, katere glavna značilnost je nezmožnost tvorjenja novih spominov.

Pokazal je, da pri Alzheimerjevi bolezni spomini še vedno nastajajo, težava pa nastopi pri njihovem priklicu. Skupine nevronov, ki omogočajo spominsko sled ali engram, je označil s proteinom, podobnim rodopsinu, ki je receptor svetlobe v čepkih na mrežnici očesa, in jih aktiviral s svetlobo. Pri tem je opazil, da so miške, ki so pred tem že pozabile na bolečinski dražljaj, ki jih je čakal v določenem prostoru, spet pokazale strah pred njim. Razlog naj bi bil v tem, da se pri Alzheimerjevi bolezni pri učenju ne tvori dovolj dendritičnih povezav med nevroni. Brez njih pa sprememba v okolju ne pride do engramskih celic in ne more aktivirati spomina.

 

Raziskovalna skupina z ameriškega Nacionalnega laboratorija Lawrence Berkeley v Kaliforniji je iznašla učinkovitejšo membrano za ločevanje ogljikovega dioksida iz izpušnih plinov, ki jih sproščajo termoelektrarne. Ločevanje in shranjevanje ogljikovega dioksida sta nakazana kot en izmed načinov ukrepanja proti podnebnim spremembam. Uveljavitev ločevanja in shranjevanja CO2 pa poleg nepripravljenosti na investicije in znižanje dobičkonosnosti omejujeta tehnična zahtevnost nekaterih postopkov in visoka energetska ter ekonomska cena ločevanja.

Znanstvenikom iz Berkleyja je uspelo narediti izboljšano hibridno membrano za ločevanje ogljikovega dioksida, ki je 8-krat bolj prepustna za ogljikov dioksid kot membrana, ki je sestavljena samo iz polimera polisulfona. Hibridna membrana poleg polisulfona vsebuje tudi kovinsko-organske porozne materiale, ki zelo povečajo njeno prepustnost. Pogoj za povečanje prepustnosti je dovoljšen delež kovinsko-organskih poroznih materialov, ki tvorijo neprekinjeno pot za ogljikov dioksid z enega konca membrane na drugega. Raziskovalcem je delež kovinsko-organskih poroznih materialov uspelo dvigniti na 50 odstotkov mase membrane in zaradi tega doseči omenjeno osemkratno povečanje prepustnosti.

 

Med poročanjem o znanstvenih novicah pozabljava Maja in Jaka.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness