Gotovo ste se že kdaj spraševali, ali ribica v vašem akvariju prepozna vaš obraz. V raziskavi, objavljeni v reviji Scientific Reports, lahko preberemo, da tropska vrsta ribe strelke z latinskim imenom Toxotes chatareus lahko razlikuje med različnimi obrazi ljudi. Raziskovalna skupina je namreč s serijo vedenjskih poskusov pokazala, da so prepoznave in razločevanja različnih vzorcev obraza sposobne tudi živali brez možganske regije, imenovane neokorteks.

Glede prepoznave obrazov pri človeku obstajata znotraj znanstvene skupnosti dve hipotezi. Prva pravi, da je prepoznava povezana z možgansko regijo neokorteks in je zato takojšnja. Druga hipoteza pa zagovarja, da je prepoznava obraza priučena veščina, ki nastane kot posledica učenja prepoznave različnih vzorcev. Znano je že, da znajo med človeškimi obrazi razlikovati ovce, psi, krave in konji. Prepoznavo obraza so dokazali tudi pri pticah, vendar imajo tudi te v možganih podobne strukture kot ljudje v neokorteksu. Ribe pa nimajo ne neokorteksa niti neokorteksu podobnih celic. Raziskovalci in raziskovalke prav tako izključujejo možnost, da bi se ribe strelke prepoznave obrazov naučile skozi generacije, saj ne živijo v stiku z ljudmi.

Raziskava kaže, da se ribe strelke lahko priučijo prepoznave obrazov, tudi če zmanjšamo svetlost fotografije obraza, spremenimo barve in prekrijemo obliko obraza. Raziskovalke in raziskovalci zaključijo, da sicer ne morejo trditi, da prepoznava obraza pri ribah poteka enako kot pri ljudeh, lahko pa sklenejo, da so se ribe sposobne naučiti prepoznave obraznih vzorcev ljudi, čeprav nimajo neokorteksa.

Evropska vesoljska agencija je včeraj na tiskovni konferenci sporočila najnovejše rezultate znanstvene misije, ki jo opravlja satelit LISA Pathfinder. Ta že dva meseca meri medsebojni položaj dveh kock iz zlata in platine, ki znotraj plovila lebdita v prostem padu. V eksperimentu je znanstvenim in inženirskim skupinam uspelo skoraj povsem izničiti vplive vseh sil poleg težnosti petkrat bolje, kot so si to zastavili. V članku, objavljenem v reviji Physical Review Letters, so prikazali, da je medsebojni pospešek med kockama, ki lebdita v satelitu, manjši od deset na minus šestnajsto velikosti gravitacijskega pospeška, ki ga občutimo na Zemlji. Z drugimi besedami - to je manj kot milijoninka milijardinke metra na sekundo kvadrat.

Eksperiment poteka znotraj satelita, ki kroži okoli Lagrangeeve točke L1 med Zemljo in Soncem in s svojim ohišjem ščiti kocki pred zunanjimi vplivi. L1 je točka, kjer je gravitacijski vpliv Sonca in Zemlje ravno pravšnji, da lahko telo skupaj z Zemljo kroži okoli Sonca in ostane v stabilnem položaju.

Namen plovila LISA Pathfinder sta preizkus in razvoj tehnologij, ki so potrebne za vzpostavitev sistema naprav za zaznavanje gravitacijskih valov v vesolju. Spodbudni rezultati kažejo lepe obete za udejanjenje tega ambicioznega projekta.

Obraze gravitacije sva prepoznavala Urša in Jaka.