11. 10. 2016 – 7.05

Prihodnost semenčic

Audio file

Na Svobodni univerzi v Bruslju so preučevali plodnost kohorte prvih moških, spočetih z biomedicinsko pomočjo, pri kateri je bil spermij vnesen neposredno v jajčno celico. Gre za postopek, ki se uporabi, kadar je vzrok za neplodnost para pri moškem, kar se največkrat kaže z zmanjšano kakovostjo in količino spermijev. V raziskavi pa so ugotovili, da se ta težava prenese tudi na njegove moške potomce.

Uvedba metode intracitoplazemskega injeciranja spermija v jajčece je leta 1992 pomenila prelomnico v zdravljenju moške neplodnosti. Pred tem so oddano in pripravljeno spermo lahko zgolj kultivirali z jajčecem in počakali, da je prišlo do oploditve v tako imenovani klasični metodi zunajtelesne oploditve. Neposreden vnos ene semenčice v jajčno celico pa se danes uporabi pri približno polovici vseh oploditev z biomedicinsko pomočjo.

Raziskava je pokazala, da imajo moški, rojeni po injeciranju semenčice v jajčece, v ejakulatu povprečno le polovično koncentracijo semenčic glede na moške, spočete po naravnem spolnem odnosu. Še vedno pa se nahajajo nekoliko nad referenčno vrednostjo za seme plodnega moškega, ki znaša 15 milijonov semenčic v mililitru ejakulata.

Niso pa se pomembno razlikovali v volumnu ejakulata, ki bi naj pri plodnih moških znašal vsaj mililiter in pol. Enak je bil tudi delež kvalitetnih semenčic, kar pomeni, da so normalne oblike in se gibljejo. Pri tem niso razlikovali semenčic, ki se gibljejo v pravo smer od tistih, ki se gibljejo v napačno.

Zmanjšana plodnost moških, spočetih po umetnem vnosu semenčice v jajčece, pravzaprav ni presenetljiva. Ponuja zgolj dokaj trden dokaz, da se slabša kakovost ali količina spermijev pri očetu, zaradi katere je sploh bilo potrebno uporabiti ta postopek, prenese tudi na moškega potomca. Pri tem tudi nič ne kaže na to, da bi sam postopek injeciranja semenčice vplival na plodnost potomca.

Pomen raziskave je tako predvsem v tem, da nas spomni, da omenjen postopek ne pomeni zdravljenja moške neplodnosti. Je zgolj sredstvo izognitve problemu in njegove prepustitve naslednji generaciji.

 

O prihodnosti semenčic je razmišljala Maja.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.