Promiskuiteta vinskih mušic

Promiskuiteta vinskih mušic

Aktualno-politična novica
16. 4. 2019 - 7.05

Spolna selekcija je eden pomembnejših dejavnikov v evoluciji živalskih in rastlinskih vrst. Razmnoževanje ima lahko na predstavnike različnih spolov negativne ali pozitivne učinke. V nedavno objavljeni raziskavi v reviji PNAS je mednarodna skupina raziskovalcev in raziskovalk to pokazala tudi na praktičnem primeru vinske mušice. Opazovali so vedenje samic in sestavo semenske tekočine samcev pri skupinah s poligamnim razmnoževanjem in jih primerjali s testno skupino, ki so ji vsilili monogamijo. Skozi več kot sto petdeset generacij sta se tako vedenje samic kot tudi semenska tekočina samcev v monogamnem razmerju spremenila.  

Za uspešno spolno razmnoževanje je potrebna investicija s strani obeh spolov. Pogosto pa ima ta investicija škodljive učinke na splošno preživetje predstavnika enega ali drugega spola. V primeru vinske mušice imajo proteini v semenski tekočini samca številne učinke na vedenje samice po oploditvi. Sprožijo zorenje spolnih celic, ovulacijo, vplivajo na shranjevanje sperme v spermateki samice in podobno. Poleg pozitivnih pa imajo tudi negativne učinke, kot so krajšanje življenjske dobe samic, začasna neplodnost po oploditvi in prehitro izleganje oplojenih jajčec. Vsi ti mehanizmi so se razvili kot posledica pridobivanja prednosti pred ostalimi samci, saj pri poligamiji velja, da kdor prej pride, tudi prej melje.

V nadzorovanem poskusu evolucije v živo so v laboratoriju za obdobje sto petdesetih generacij ločevali samce in samice ter jim omogočili parjenje v monogamnem okolju. Čez čas se je izkazalo, da so se pri samcih, ki so se izlegli v monogamnih populacijah, začeli drugače izražati geni, ki nosijo zapis za proteine v njihovi semenski tekočini. Njihova semenska tekočina je imela manjši vpliv na spolno vedenje samice po oploditvi. Samice iz poligamne populacije so po oploditvi začele intenzivno iskati hrano in kopičiti zaloge za številen zarod. Monogamne samice pa so po oploditvi ostale mirnejše.

Drugačno vedenje samic pa se je potrdilo tudi z analizo izražanja njihovih genov. Proteini samcev vplivajo tako na izražanje genov v področju glave samic kot tudi v področju njihovega abdomna, kjer zorijo spolne celice. S tem so potrdili, da proteini iz semenske tekočine samcev ne usmerjajo le razvoja spolnih celic, pač pa imajo neposredni vpliv tudi na njihovo vedenje. Oba mehanizma pa sta se oblikovala kot posledica od davno trajajočega konflikta razmnoževanja.

Z vinskimi mušicami je nazdravila Urša.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.