Razlike v spominu in CRISPR/Cas

Razlike v spominu in CRISPR/Cas

Aktualno-politična novica

Nedavni članek, objavljen v spletni izdaji revije Neurology, kaže, da ob postavljeni diagnozi blagega kognitivnega upada prihaja do medspolnih razlik v besednem spominu. Ženske imajo namreč boljše ohranjen besedni spomin kot moški ob primerljivih nivojih oškodovanosti hipokampalnega predela možganov.

Raziskava je zajela tri različne skupine ljudi. Tiste brez nevroloških motenj, ljudi z blagim kognitivnim upadom in tiste z diagnozo Alzheimerjeve demence. Vsi so rešili nalogi takojšnjega in odloženega priklica prebranih besed, pri katerih mora oseba takoj ali šele pozneje ponovno priklicati prebrane besede. Podvrženi so bili tudi snemanju z magnetno resonanco, da so določili stopnjo oškodovanosti hipokampalnih predelov. 

Rezultati so pokazali, da so ženske dosegale boljše rezultate v vseh treh skupinah, kadar je šlo za takojšnji priklic besed. Te razlike pa so izginile ob odloženem priklicu pri ljudeh z Alzheimerjevo demenco. Do najbolj zanimive ugotovitve je  sicer prišlo v skupini z blagim kognitivnim upadom. Kadar je šlo za večjo in zmerno oškodovanosti hipokampalnih predelov, so ženske pri omenjenih besednih nalogah namreč dosegale boljše rezultate. 

Glavna avtorica Erin Sundermann pri tem problematizira pomanjkanje spolno ustreznih povprečnih vrednosti, pri katerih bi dosežke neke osebe primerjali s povprečnimi vrednostmi glede na spol. Zaradi boljše ohranjenega besednega spomina naj bi pri ženskah z uporabo istih vrednosti lahko prišlo do prepozne diagnoze blagega kognitivnega upada.

Prejšnji teden smo poročali o odkritju novega sistema nukleinskih kislin in beljakovin CRISPR, ki cilja in reže molekule virusne RNK pri določenih bakterijah. Tokrat pa poročamo o iznajdbi znanstvenikov z univerze v Kaliforniji, ki so že dlje časa znali sistem CRISPR/Cas9 spremeniti tako, da omogoča vizualizacijo molekul RNK v živi celici.

Zadnja leta je sistem  CRISPR/Cas9 pri raziskovalcih zelo priljubljen. Z njegovo pomočjo lahko namreč z veliko natančnostjo vnašamo spremembe v dedni material različnih organizmov, od rastlin do človeka. 

CRISPR/Cas9 pa se poleg urejanja dednega materiala uporablja tudi za nadzor in vizualizacijo izražanja genov. Vizualizacija pomeni, da gene označimo tako, da postanejo vidni pod mikroskopom. Uporabnost sistema CRISPR/Cas9 lahko še dodatno razširimo, če ga usmerimo, da cilja tudi molekule RNK.

Znanstveniki v raziskavi so tako recimo vizualizirali premikanje točno določenih molekul RNK v živi celici z zato prilagojenim sistemom CRISPR/Cas9. Odkritje je pomembno, ker je spremljanje premikanja različnih molekul RNK po celici izziv, saj same po sebi niso vidne. Za boljše razumevanje delovanja celic pa želimo vedeti, kje in kdaj se v celici  pojavijo določene molekule RNK.

S sistemom CRISPR/Cas sta si dedni material spreminjala Sebastijan in Angelika.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness