Trenutno za najstarejše sesalce na svetu veljajo grenlandski kiti, ki naj bi dosegli starosti tudi do dvesto let. A če se zavedamo, da se v večini primerov pričakovana življenjska doba sesalcev viša v odvisnosti od njihove telesne mase, je logično, da bodo najtežje vrste dosegale najvišje starosti. Da bi starost različnih vrst lahko enakovredno primerjali, moramo izračunati tako imenovani količnik dolgoživosti, pri katerem upoštevamo tudi težo živali.

Pogled na lestvico količnikov dolgoživosti nam kaže povsem drugačno sliko. V tem primeru so med najdlje živečimi sesalci nekatere vrste netopirjev, za katere je prej omenjeni količnik tudi do štirikrat večji kot za grenlandske kite.

Pretekli teden je revija Biology letters objavila raziskavo, ki podaja morebitne razloge za tako dolgo življenje nekaterih vrst netopirjev. Avtorja raziskave sta najprej izbrala tesno sorodne vrste netopirjev, pri katerih je od vrste do vrste mogoče zaznati podaljšanje življenjske dobe. Nato sta za te vrste ugotavljala povezave med starostjo in telesno maso, prisotnostjo hibernacije, njihovim življenjskim prostorom ter razmerjem med velikostjo samcev in samic.

Ugotovila sta, da vrste, ki v obdobju neugodnih razmer hibernirajo, živijo dlje, prav tako naj bi bile bolj dolgožive vrste, ki prebivajo v višjih zemljepisnih širinah, v primerjavi z tistimi, ki jih najdemo ob ekvatorju. Razlog za to naj bi bil v zmožnosti hibernirajočih vrst, da zelo spreminjajo svojo telesno temperaturo. To naj bi jim pomagalo pri boju zoper različne infekcije, ki bi jim lahko skrajšale življenje.

Na daljše življenje netopirjev naj bi vplivalo tudi bivanje v jamah, saj se tam pojavljajo skoraj konstantne klimatske razmere, prav tako je v jamah zelo malo potencialnih plenilcev.

Večje starosti pa dosegajo tudi vrste netopirjev, pri katerih so samice večje ali enako velike kot samci. To razmerje drži za večino vrst. Pri vrstah, pri katerih je situacija obratna, pa povečini prihaja do boja samcev za samice, kar lahko skrajša njihovo življenjsko dobo.

Torej življenje v jami nekje na Severu Evrope, zimska hibernacija ter velikost, pomaknjena v prid samic, predstavljajo recept za dolgoživo vrsto netopirja.

Netopiril se je Gregor.