Kljub številnim arheološkim izkopavanjem je zgodovina majevske civilizacije še vedno zavita v tančico skrivnosti. Raziskovalna skupina iz Leipziga v študiji, objavljeni v reviji Nature, na podlagi genomov 64 otrok, žrtvovanih v obredih, razkriva nova dognanja o življenju Majev. 

Maji so živeli v srednji Ameriki. V devetem in desetem stoletju je njihovo politično središče postal kraj Chichén Itza na polotoku Jukatan. Močno majevsko zgodovino ritualnih žrtvovanj je tako moč začutiti tudi tam. Leta 1967 so arheologi v tamkajšnjem čultunu, nekakšnem rezervoarju za vodo, zgrajenem v času Majev, odkrili posmrtne ostanke več kot 100 otrok. Ker so čultuni povezani z žrtvovanjem otrok, vodo in dežjem, so raziskovalke špekulirale, da so bili otroci žrtvovani v čast majevskemu bogu dežja. V novi študiji so znanstvenice z genetskimi metodami raziskale 64 v čultunu najdenih žrtvovanih otrok. 

Raziskovalci in raziskovalke so najprej iz kosti ostankov vsakega posameznika izolirali DNK ter določili njeno zaporedje. Pokazali so, da so bili vsi žrtvovani otroci moškega spola. Prav tako so ugotovili, da je bila četrtina otrok v bližnjem sorodstvu z vsaj enim drugim otrokom, vključenim v analizo. Najpresenetljivejše odkritje pa sta bila dva para enojajčnih dvojčkov. Ker je frekvenca pojava enojajčnih dvojčkov v splošni populaciji 0,4 odstotka, je naključen pojav dveh parov enojajčnih dvojčkov v tako majhnem vzorcu malo verjeten. Raziskava torej kaže na načrtno izbiro enojajčnih dvojčkov in drugih med sabo sorodnih otrok za namene žrtvovanja. Žrtvovanje dvojčkov je omenjeno tudi v majevski sveti knjigi Popol Vuh. 

Raziskovalke so nato določile genetsko podobnost starih Majev s svetovno populacijo. Pričakovano so starodavni Maji genetsko zelo podobni današnjim predstavnikom Majev in ostalih ameriških staroselskih ljudstev. V nadaljevanju je znanstvena skupina preverila še, kakšne so razlike med starodavnimi in današnjimi Maji v genih HLA, ki so povezani z imunskim odzivom. Ugotovili so, da ima današnja populacija Majev v teh genih manj polimorfizmov – regij v genih, kjer se posamezniki razlikujejo. To pa kaže na pozitivno selekcijo z epidemijo. Iz alelov, prisotnih pri današnjih Majih, raziskovalke sklepajo, da je bila majevska civilizacija izpostavljena epidemiji, ki jo je povzročila patogena bakterija Salmonella enterica. 

Žrtvovanja dvojčkov se boji dvojček Luka.