S Twitterjem do nove vrste

S Twitterjem do nove vrste

Aktualno-politična novica
18. 5. 2020 - 7.05

Z Univerze v Kopenhagnu poročajo o novi vrsti glive, ki živi kot parazit na členonožcih. Odkrili so jo s pomočjo fotografije stonoge Cambala annulata na Twitterju, ki je pri raziskovalki spodbudila zanimanje, saj teh gliv pri stonogah v Severni Ameriki še niso opazili. S sodelavci je začela brskati po muzejski zbirki členonožcev. Zaradi načina odkritja so novo vrsto poimenovali Troglomyces twitteri.

Novo odkrito vrsto glive uvrščajo v enega najbolj nenavadnih redov gliv, imenovanega Laboulbeniales. To so glive zaprtotrosnice, ki zaradi svojega parazitskega načina življenja za preživetje nujno potrebujejo členonožce. Nimajo sicer za glive značilnega micelija, pač pa iz dvocelične spore razvijejo različne oblike steljke. Ko so jih v sredini devetnajstega stoletja odkrili, so sprva mislili, da gre za nenavadne izrastke kutikule eksoskeleta členonožcev. Danes poznamo okoli 2200 različnih vrst gliv te skupine in prav vse živijo na površini členonožcev.

Njihov parazitski odnos pa ostaja pod vprašajem, saj na številnih vrstah niso našli haustorija oziroma sesalnega organa, s katerim bi črpale in izkoriščale hranilne snovi gostitelja. Novo odkrito vrsto so opazili na kutikuli vrste členonožca z imenom »kačica« oziroma »dvojnonoga«. To je največja skupina stonog, pogosto so valjaste oblike in imajo po dva para nog, ki rastejo iz vsakega člena telesa. Sicer so glive reda Laboulbeniales pogoste pri različnih členonožcih, kot so ščurki, hrošči, muhe, mravlje, termiti in drugi.

Vrsto Troglomyces twitteri je danska raziskovalka opazila na fotografiji severnoameriške kačice, ki jo je na Twitterju delil njen kolega. Do tega trenutka namreč še ni slišala za vrsto glive, ki bi naseljevala kutikulo ameriških stonog. Sliko je pokazala še svojim sodelavcem in skupaj so se zakopali v obstoječo zbirko stonog v Danskem naravoslovnem muzeju, nato pa so pregledali še podobno zbirko iz Pariza. Glive so s stonog prestavili pod mikroskop in opisali njihove morfološke lastnosti. Opazili so precej razlik v velikosti in obliki steljke nove vrste.

Znanih je še nekaj drugih primerov, ko so socialna omrežja in javno dostopne baze fotografij vodile do odkritja novih vrst rastlin in žuželk. Te platforme pridobivajo vedno večjo težo in pomen za deljenje informacij na področju raziskovanja in znanosti, mnogi jih uporabljajo za promocijo svojega dela, v času hitrih in številnih novih raziskav pa so se socialna omrežja izkazala tudi kot možno orodje za preverjanje določenih rezultatov v krogu ljudi, ki imajo ustrezno znanje in zanimanje.

O glivah na stonogah je poročala Urša.

facebook twitter rss

 

RŠ praznuje 51 let! Če bi radi spodbujali kakovostne radijske vsebine tudi v postabrahamski dobi, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness