Naslovna slika: rudarjenje litija v Franciji, l'Allier.

Raziskovalci Inštituta za kemijo, tehnologijo in metalurgijo v Beogradu so objavili rezultate raziskave o vplivu na okolje raziskovalnega vrtanja, ki so ga izvajali za potrebe odprtja rudnika litija in bora v dolini Jadar v zahodni Srbiji. Pokazali so, da je raziskovalno vrtanje podjetja Rio Tinto, ki se je sicer zaključilo leta 2020, že povzročilo okoljsko škodo. 

Podjetje Rio Tinto v Srbiji načrtuje odprtje rudnika jadarita, minerala z visoko vsebnostjo litija in bora. Nahajališča v dolini Jadar naj bi po navedbah podjetja pokrila 90 odstotkov trenutnih potreb po litiju za namene zelenega prehoda v Evropi, predvsem za proizvodnjo baterij. Lokalno prebivalstvo odprtju rudnika nasprotuje zaradi številnih že obstoječih in potencialnih škodljivih vplivov rudarjenja na okolje. 

Raziskovalce je zanimalo, kako je raziskovalno vrtanje vplivalo na okoljsko degradacijo v bližini vrtalnih območij. Pri raziskovalnem vrtanju se naredi več vrtin, nato se z geokemičnimi metodami določi vsebnost kovin v posameznih segmentih izvrtanih vzorcev. V študiji so preverili koncentracije treh ključnih onesnaževalcev, ki ob raziskovalnem vrtanju jadarita prehajajo v okolje. Izmerili so količine litija, bora in arzena na kmetijskih površinah, kamor iz raziskovalnih vrtin pušča onesnažena voda, ter preverili koncentracije v sedimentih reke Jadar. V reki so 25 kilometrov nižje od mesta raziskovalnih vrtanj zaznali 17-krat višje koncentracije bora, osemkrat višje koncentracije arzena in skoraj trikrat višje koncentracije litija kot na območju dva kilometra nad mestom vrtanja. 

Na kmetijskih površinah, kamor iz vrtin pušča onesnažena rudarska voda, so izmerili od 73 pa do 214 miligramov bora na kilogram zemlje. Kot navajajo v študiji, so v Srbiji leta 2018 prenehali regulirati koncentracije bora na kmetijskih površinah. Po standardih kanadske okoljske agencije pa so mejne koncentracije bora na kmetijskih površinah 36 miligramov na kilogram zemlje. Prav tako so bile okoliške poljščine manj razvite v primerjavi z območji, kjer onesnaženja ni bilo. Visoke koncentracije bora namreč zavirajo rast rastlin. 

Raziskovalci sklepajo, da se bodo z odprtjem rudnika težave s kemično onesnaženostjo močno povečale. Prav tako izpostavljajo problematičnost znanstvenih raziskav v povezavi z izkopavanjem litija in drugih komponent zelenega prehoda. Kot ugotavljajo, večina objavljenih študij prihaja iz držav, ki litij porabljajo, zato se osredotočajo predvsem na življenjski cikel baterij in stroške. Le dva odstotka študij prihaja iz držav, ki litij proizvajajo. Prav tako pa se le okoli pet odstotkov vseh študij o litiju osredotoča na družbeno-okoljske vplive. 

Zbritoff je pripravila Urška.