Izvor kompleksnega kastnega sistema pri mravljah je že od nekdaj trn v peti evolucijskim in razvojnim biologom. Vprašanje, ki jim ne da miru, je na prvi pogled preprosto: Kako je mogoče, da se znotraj kolonije, ki jo sestavljajo potomci ene kraljice, razvijejo osebki različnih velikosti, vse od majhnih delavk do velikih vojščakov? Skupini pa se ne razlikujeta le po velikosti celotnega telesa, saj imajo vojščaki tudi večje glave in mandibule, kleščam podobne okončine v bližini ust.

Raziskava, pretekli teden objavljena v reviji Nature, ponuja zanimiv odgovor na zastavljeno vprašanje. Raziskovalci in raziskovalke z McGillove univerze v Montrealu so pri mravljah iz rodu Pheidole odkrili, da imajo pomembno vlogo pri razvoju vojščakov zametki kril, ki se za kratek čas pojavijo v razvoju larve in nato izginejo.

Tako odrasle delavke kot vojščaki so brez kril. Vendar se pri vojščakih na določeni stopnji larvalnega razvoja pojavijo nekakšni nastavki, ki v nadaljnjem razvoju pri larvah kraljic postanejo krila, pri larvah vojščakov pa izginejo. Do objave omenjene raziskave so znanstveniki in znanstvenice menili, da prisotnost teh zametkov kril nima posebne vloge pri razvoju odraslih osebkov. Nanje so gledali kot na neuporabne ostanke, ki jih naravna selekcija še ni popolnoma odstranila iz razvoja vojščakov.

A ni tako. Zametki kril igrajo ključno vlogo pri razvoju vojščakov, saj uravnavajo rast glave in telesa. Ko so znanstveniki in znanstvenice z različnimi kirurškimi molekularnimi metodami odstranjevali dele teh tako imenovanih krilnih diskov, so ugotovili, da so s tem spremenili razvoj celotnega telesa. Večji kot je bil delež odstranjenega krilnega diska, bolj se je upočasnila rast tako telesa kot tudi glave.

Predstavljeni rezultati dajejo kratkotrajnemu pojavu krilnih diskov pri vojščakih povsem nov pomen, kar veliko pripomore k razumevanju mehanizmov, vključenih v nastanek in razvoj kompleksnih sistemov, kot so kolonije mravelj. Obenem pa se ob takih odkritjih lahko vprašamo, koliko sestavnih delov živali in rastlin, ki danes veljajo za slepe ulice evolucije ali neuporabne ostanke predniških vrst, v svojem pojavu skriva odgovore na neodgovorjena vprašanja razvoja življenja.

Skrite odgovore je iskal Gregor.