V novi raziskavi v znanstveni reviji eLife se je mednarodna raziskovalna skupina lotila preučevanja premičnih prašnikov rastlin, ki jih oprašujejo žuželke. Pri tem je ugotovila, da premični prašniki rastlinam omogočijo učinkovitejše razmnoževanje, saj se žuželke na njih ne zadržijo predolgo.

Veliko rastlinskih vrst ima v svojih cvetovih prašnike, ki se ob pristanku žuželke sprožijo, upognejo in razmažejo cvetni prah po ustih in obrazu žuželke. Mednje sodijo tudi rastline iz rodov mahonija in češmin, ki jih kljub temu, da niso avtohtone vrste, vseeno najdemo v Sloveniji in v Ljubljanskem botaničnem vrtu. Prašniki v cvetu pa so obdani z obilo nektarja, ki predstavlja glavno nagrado za opraševalce. Namen premičnih prašnikov je bil do sedaj nepoznan. Raziskovalna skupina je pri poskusih opazovala, kako premični prašniki vplivajo na razmnoževanje rastlin in vedenje opraševalcev.

Poskuse so izvedli na različnih vrstah češmina in na navadni mahoniji v odprtem in zaprtem okolju. Deležu preiskovanih rastlin so onemogočili premikanje prašnikov, tako da so cvetove potopili v etanol. Ob tem so seveda potrdili, da ostanki etanola v cvetu ne vplivajo na privlačnost za opraševalce ali na prenos cvetnega prahu. V eksperimentih, izvedenih v naravi, so na gosto posajenem polju med običajne rastline naključno dodali še rastline z nepremičnimi prašniki. Nato so spremljali čas, ki ga je opraševalec preživel na cvetu, ter po 24 urah prešteli, na koliko rastlin je odšel in koliko cvetnega prahu je raznesel. Preverili so tudi količino cvetnega prahu na posamezni žuželki, ko je ta zapustila cvet s premičnimi ali nepremičnimi prašniki. Cvetni prah z različnih cvetov so ločili in mu sledili tako, da so ga vnaprej obarvali z eozinom oziroma anilin modrim barvilom.

Izkazalo se je, da premični prašniki močno vplivajo na uspešnost razširjanja cvetnega prahu pri češminu in navadni mahoniji. Cvetni prah cvetov s premičnimi prašniki se je na prostem razširil na kar 3,1-krat več rastlin. Prav tako so opraševalci cvetni prah raznesli dlje kot pri cvetovih z nepremičnimi prašniki. Hkrati so se žuželke dva- do trikrat dlje zadrževale na cvetovih z nepremičnimi prašniki, medtem ko so nase prevzele dvakrat manj cvetnega prahu kot pri običajnih rastlinah. Tudi v zaprtih pogojih so bili rezultati podobni, torej da so bile rastline z nepremičnimi prašniki na splošno manj uspešne pri razširjanju svojega cvetnega prahu.

Rastline poskušajo s sprožitvijo premika svojih prašnikov omejiti čas, ki ga opraševalci preživijo na njihovih cvetovih. Tako omejijo količino nektarja, ki ga opraševalci popijejo, hkrati pa dosežejo, da gredo ti na čim več rastlin v čim krajšem času. Izkazalo se je tudi, da s premikom prašnika rastline na opraševalce odložijo cvetni prah na tak način, da ga ti odnesejo kar čim več. Žuželke so namreč s cvetov z nepremičnimi prašniki odnesle veliko manj cvetnega prahu, čeprav so se tam zadržale dlje.

Opraševalce je s prašniki pretepala Dora.

Foto: "Blooming barberry (Berberis vulgaris 'Atropurpurea')" by Ввласенко is licensed under Creative Commons Attribution-Share Alike 3.0 Unported license.