Ob pridelavi sojinih izdelkov, kot sta sojino mleko in tofu, se vsako leto pridela na milijone ton odpadnega produkta, imenovanega okara. Znanstveniki in znanstvenice z univerze NTU v Singapurju ter univerze Waseda na Japonskem so v reviji Metabolites opisali potencialno uporabno vrednost okare. Ta fermentirani sojin odpadek je namreč kot dodatek v prehrani miši izboljšal presnovo maščob in ublažil posledice visokokalorične prehrane.

Okara nastane, ko se za pridelavo sojinega mleka ali tofuja filtrira sojina zrna in kot odpadni produkt ostanejo netopni deli. V teh pa ostane velika količina vitaminov in mineralov, predstavljajo pa tudi dober vir vlaknin. Svojo raziskavo je znanstvena skupina začela s poskusom izboljšave prehranskega profila okare, saj bi bila tako bolj privlačna za pogostejšo vključitev v človeško prehrano. Odločili so se za postopek fermentacije, saj se je ta v prej izvedenih raziskavah izkazala kot učinkovita metoda, da okara sprosti svoje neizkoriščene hranilne snovi. Fermentacijo so izvedli s pomočjo dodatka mešanice dveh različnih sevov plesni Aspergillus in jo pustili fermentirati v temi pri 25 stopinjah Celzija štiri dni. Po zaključku so okari določili prehranske vrednosti in v primerjavi z nefermentirano okaro so opazili, da ima fermentirana več beljakovin in višjo skupno vsebnost fenolov – kar kaže na višje antioksidativne lastnosti – in manj netopnih prehranskih vlaknin.

Naslednji korak v raziskavi je bil preveriti funkcionalnosti in učinke dodajanja fermentirane okare v prehrano. Poskus so izvedli na miših, ki so jih naključno razporedili v štiri skupine. Prvo skupino miši so tri tedne hranili z običajno prehrano, drugo z viskokalorično prehrano, tretjo z viskokalorično prehrano z dodatkom neferementirane okare, četrto pa z viskokalorično prehrano z dodatkom fermentirane okare.

Po treh tednih določene prehrane so miši, ki so jih vsak dan hranili s fermentirano okaro, pridobile najmanj telesne mase, in sicer zgolj okoli 3 grame. Medtem ko so ostale tri skupine miši v povprečju pridobile med 6 in 10 gramov telesne mase. Mišim, ki so bile hranjene s fermentirano okaro, so določili tudi manj visceralne in podkožne maščobe. Prav tako so imele tudi nižje ravni holesterola v primerjavi s tistimi s prehrano brez fermentirane okare. Določili pa so tudi nižjo raven trigliceridov, ki so vrsta maščobe v krvi, ki je povezana s povečanim tveganjem za srčne bolezni.

Te ugotovitve kažejo, da bi potencialno ta sojin fermentirani odpadek, ki je sicer že popularen v azijski kuhinji, lahko po dodatnih raziskavah pripomogel kot pomemben dodatek v dieti ljudi s prekomerno težo. Z laboratorijskimi poskusi so namreč pokazali, da so miši na dieti z visoko vsebnostjo maščob, dopolnjeno s fermentirano okaro, po treh tednih pridobile manj telesne mase ter imele nižje ravni maščob in holesterola v primerjavi z mišmi, ki so imele enako prehrano, vendar brez fermentirane okare.

Okaro si želi poskusiti Iza.