Že dolgo je znano, da dolžina in kakovost spanca bistveno vplivata na zdravje in počutje. Pomanjkanje spanca kratkoročno vodi v zmanjšano sposobnost pomnjenja in koncentracije, dolgoročno pa je povezano z debelostjo, povišanim krvnim tlakom in oslabljenim imunskim sistemom. V še eni študiji, povezani s spanjem, so ameriški raziskovalci in raziskovalke ugotavljali vpliv ure začetka pouka na počutje srednješolcev.

V študiji je sodelovalo 197 srednješolcev, ki so sedem dni vodili dnevnik spanja, v katerem so ocenjevali kakovost svojega spanca in svoje počutje. Prva skupina je s šolo pričela pred 8.30, druga v povprečju uro kasneje. Analiza rezultatov je potrdila to, kar se ve že dolgo: da je za kakovosten spanec pomembna dobra higiena spanja. Za najstnika to pomeni spati od 8 do 10 ur na dan, hoditi spat in se zbujati ob isti uri, ne uživati kofeina pred spanjem in pravočasno ugasniti elektronske naprave.

Raziskovalke in raziskovalci so ugotovili tudi, da je vpliv ustrezne higiene spanja na dobro počutje močnejši pri najstnikih, ki so šolo začenjali kasneje. Ti so zabeležili boljše počutje in manj simptomov, značilnih za depresijo in anksioznost. Kasnejši začetek delovnega dne bi torej lahko bil pomemben dejavnik v boju z epidemijo pomanjkanja spanca, kot so ta problem poimenovali zdravstveni delavci.

V zadnjem desetletju se je nabralo veliko empiričnih dokazov o negativnih vplivih pomanjkanja spanca na telesno in duševno zdravje. Pomembno vlogo pri tem igra tudi naš način življenja, ko se moramo zbujati zgodaj zjutraj, zato da lahko poslušamo jutranje znanstvene britofe.