Snubljenje in parjenje je za velike samce lignjev mačji kašelj – svoje tekmece preprosto preženejo stran, s samicami pa lahko mirno kopulirajo v katerem koli položaju želijo. Manj konkurenčni manjši samci morajo biti nasprotno bolj pretkani in se poslužiti alternativnih taktik, na primer prikritega parjenja pod nosom močnejših samcev. Japonska raziskovalna skupina je v članku, objavljenem v reviji Proceedings B, pokazala, da na izbiro razmnoževalne strategije vpliva čas v sezoni, ko se mladi lignji izlegajo.

Japonski lignji s strokovnim imenom Heterololigo bleekeri živijo približno eno leto, izleganje iz jajčec pa poteka večkrat v sezoni. Razvoj mladih lignjev je v veliki meri odvisen od razmer v okolju, denimo temperature in dostopnosti hrane. Že nekajmesečni razmik v času izleganja lahko torej vodi do precejšnjih razlik med doraslimi posamezniki. Samci te vrste se poslužujejo dveh ločenih razmnoževalnih strategij, na podlagi katerih se ločijo na dva paritvena podtipa. Tako imenovani »soprogi« odkrito tekmujejo z ostalimi samci in kopulirajo s samicami, medtem ko se manjši »zmikavti« izogibajo konfliktu in oportunistično iščejo priložnosti za hitro afero s samicami, ki jih že straži soprog.

Samce lahko fizično razlikujemo po obliki njihovega spermatofora, torej spermalne kapsule, ki se pritrdi na telo samice. Pri soprogih so spermatofori daljši, z vrvičastimi izrastki, medtem ko so pri zmikavtih manjši in oblikovani kot kaplja. Raziskovalci in raziskovalke so pri komercialno ulovljenih lignjih tako določili paritveni podtip, velikost in starost. Slednjo je mogoče razbrati iz rastnega vzorca statolitov, to je struktur v čutilnih organih za zaznavanje ravnotežja.

Samci soprogi so se skoraj izključno izlegli zgodaj v sezoni. Povprečen rojstni dan te skupine je padel okoli četrtega junija, medtem ko so bili zmikavti v povprečju rojeni štirinajstega julija. Hitrost rasti telesa je bila pri obeh skupinah primerljiva, vendar so bili starejši lignji večji ob začetku paritvene sezone, ki traja od januarja do maja. Bolj zgodaj rojeni lignji so bili tako bolje opremljeni za fizično nadvlado nad tekmeci in so prevzeli vlogo soprogov. Mlajši in manjši lignji v neposrednem spopadu z njimi ne bi imeli možnosti zmage – do samic so se lahko prebili zgolj z nečastnimi prijemi zmikavtov. Časovna intervala izleganja soprogov in zmikavtov sta se sicer nekoliko prekrivala. Paritveno usodo samcev lignjev poleg rojstnega dneva torej verjetno delno določajo tudi drugi dejavniki, denimo sreča pri iskanju hrane.

Po lignjem Tinderju je svajpala Bronja. 

Naslovna slika prirejena po: Squid Eggs (Ed Bierman, 2008)