V najnovejši številki revije Science je objavljena raziskava, ki poroča o razlikah med spremembami biodiverzitete na različnih geografskih območjih po svetu.

Vpliv človekove dejavnosti na spreminjanje biodiverzitete je še vedno zelo slabo razumljen. Na stanje biotske raznovrstnosti namreč vplivajo številni drugi procesi, kot so izumiranje in nastanek novih vrst, spremembe njihove prostorske porazdelitve in migracije. Našteti procesi so med sabo zelo prepleteni. Posledično je biodiverziteto možno meriti na več načinov, kar precej otežuje poenotenje in razlago rezultatov. 

Številne znanstvene raziskave so že pričele z razvozlavanjem večplastnega procesa spreminjanja biodiverzitete. Pod drobnogled ga je vzela tudi mednarodna raziskovalna skupina s kanadskih, ameriških in evropskih univerz, ki je iz podatkovne baze BioTime nabrala podatke vzorčenja iz skoraj štiristo svetovnih ekosistemov. Ker so spreminjanje biodiverzitete želeli prikazati glede na posamezna geografska območja, so statistično obdelane podatke kartirali in tako pridobili vpogled v dogajanje v morskih, kopenskih in sladkovodnih ekosistemih v različnih toplotnih pasovih.

Najprej so opazovali spreminjanje pestrosti biodiverzitete, pri čemer so se osredotočili na vrstno raznolikost nekaterih skupin živali in rastlin. Ugotovili so, da je največji upad prisoten v morskih ekosistemih, najbolj v tropskem pasu. V drugih ekosistemih je bilo opaziti nespremenjeno število vrst, ponekod celo povečano. Upada biodiverzitete, presenetljivo, niso našli tudi na drugih območjih, kar bi lahko bila posledica premajhnega števila meritev. Po drugi strani je opazovanje sprememb vrstne sestave pokazalo, da je nadomestitev izginulih vrst z drugimi vrstami prisotna na vseh geografskih območjih, najhitrejša pa je v morskih ekosistemih. Spremembe biodiverzitete so torej tesno povezane tudi z zamenjavo vrst in ne samo z njihovim izginjanjem. 

Izsledki raziskave so omogočili vpogled v raznoliko spreminjanje biodiverzitete na različnih geografskih območjih. Omenjena raziskovalna skupina sicer polaga upe v izboljšanje podatkovne baze BioTime, saj bi tako lahko lažje in bolje spremljali zapletene procese spreminjanja biodiverzitete. Izboljšanje znanja o tem bo znanstveni skupnosti namreč omogočilo določitev najbolj kritičnih predelov upadanja biodiverzitete, ki si zaslužijo prednost pri ohranjanju.

Zbritoff je spisala Laura.