Pestrost vrst se s približevanjem ekvatorju povečuje. To velja za večino večceličnih taksonov na kopnem, pa tudi tistih v oceanih. Izjema so morski endotermni organizmi, ki imajo stalno telesno temperaturo. Tako v tropih ne najdemo na primer mrožev, morskih levov, pingvinov in kormoranov, je pa pestrost teh vrst velika v hladnejših regijah.

Veliki, plenilski vretenčarji so ključni za nadzor prehranjevalnih verig. Raziskovalna skupina je skušala določiti vzorce pestrosti vretenčarskih vrst v vodnih sistemih. Pripravili so mape razporeditve skoraj 1000 vrst - morske pse, sesalce, ptice in morske kače. Pri tem so upoštevali dejavnike zemljepisne širine ter organizme razporejali na ekto- in endotermne. Telesna temperatura ektotermnih organizmov je namreč odvisna od temperature okolja, medtem ko endotermni organizmi stalno telesno temperaturo zagotavljajo z lastnimi metabolnimi procesi, kar vpliva na njihovo preživetje v hladnih oziroma toplih razmerah.

Glede na ugotovitve raziskave večino endotermnih sesalcev in ptic najdemo na območjih zmerne zemljepisne širine, medtem ko ektotermne morske pse in ptice najpogosteje srečamo na območju subtropskih in tropskih oceanov. Na razporeditev pestrosti vrst najverjetneje pomembno vpliva nadzor telesne temperature, pomembni pa so tudi veliki, produktivni ali obalni habitati, ki v splošnem podpirajo več vrst ne glede na njihovo termoregulacijsko strategijo.

Metabolni odziv ekto- in endotermnih organizmov na zunanjo temperaturo je glede na ugotovitve raziskave asimetričen. To pomeni, da je metabolizem endotermnih organizmov konstanten ne glede na temperaturo vode v okolju, pri ektotermnih organizmih pa različen. Tako se z naraščanjem temperature vode pri ektotermnih organizmih povečuje stopnja njihovih metabolnih in gibalnih procesov.

Večja pestrost endotermnih organizmov v bližini Zemljinih tečajev je najverjetneje povezana prav z njihovo sposobnostjo ohranjanja stalne telesne temperature. Ta namreč endotermnim organizmom na Artiki in Antarktiki omogoča, da se lahko gibajo hitreje in tako uspešneje lovijo hladnokrvni plen, ki se v hladnem okolju giblje in odziva počasneje. Hitrost v takem okolju predstavlja prednost, ki organizmu omogoči preživetje.

Segrevanje temperature vode, ki je posledica trenutnih globalnih sprememb, ektotermnim organizmov omogoča, da njihovo telo in možgani delujejo bolje in hitreje. Segrevanje torej spodbuja trenutno manj prilagojene ektotermne organizme, med katerimi so tudi najbolj ubijalske vrste morskih psov.

Raziskovalna skupina je ocenila, da bo dvig temperature površja morja za eno stopinjo Celzija povzročil 12-odstotno zmanjšanje pogostosti morskih sesalcev. Največja nevarnost grozi mrožem in morskim levom, za katere se napoveduje 24-odstotni upad populacij. Kaj bo to pomenilo za celotno pestrost, pa bo pokazal čas.

V hladni vodi kljub stalni telesni temperaturi počasi plava Mojca.