Mednarodna raziskovalna skupina v novi študiji ugotavlja, da visoka možganska koncentracija peptida amiloida beta omogoča normalno kognicijo pri osebah, pri katerih so sicer prisotne mutacije, ki povzročajo Alzheimerjevo bolezen. Svoje ugotovitve so raziskovalci objavili v reviji Journal of Alzheimer’s Disease. 

Alzheimerjeva demenca je progresivna nevrodegenerativna bolezen, za katero so značilne napredujoče težave s spominom in kognicijo. Glavni patološki pokazatelji bolezni so nevrofibrilarne pentlje in senilni plaki v možganih. V obeh primerih gre za velike netopne proteinske agregate. Nevrofibrilarne pentlje sestavlja agregiran protein tau, senilni plaki pa so agregati amiloida beta. 

Znanstveniki in znanstvenice so dolgo sklepali, da so glavni povzročitelj bolezni prav ti netopni agregirani proteini, saj so prisotni pri praktično vseh pacientih z Alzheimerjevo demenco. V nasprotju s to teorijo pa je dejstvo, da se netopni proteinski agregati pojavljajo tudi pri osebah, ki ne kažejo znakov kognitivnega upada. 

Ob nastanku senilnih plakov se topni amiloid beta veže v agregat in se ob tem pretvori v netopno obliko. Tako se v cerebrospinalni tekočini zmanjša koncentracija topnega proteina, ki sicer opravlja pomembne fiziološke funkcije. Znanstvena skupina se je v raziskavi zato osredotočila na povezavo med nizkim fiziološkim nivojem topnega amiloida beta ter napredovanjem demence. V raziskavo so vključili udeleženke in udeležence študije DIAN, v kateri sodelujejo osebe z dominantnimi mutacijami, ki povzročajo dedno obliko Alzheimerjeve bolezni. 

Udeležence in udeleženke so razdelili v dve skupini. Pri prvi skupini so ob vstopu v študijo DIAN zaznali amiloidne proteinske agregate, v drugo skupino pa so uvrstili vse osebe iz prve skupine ter tudi udeležence, pri katerih ob vstopu v študijo DIAN niso zaznali netopnih agregatov. Nato so analizirali podatke iz študije DIAN, v kateri so te udeležence in udeleženke spremljali povprečno 3 leta. Osredotočili so se na koncentracijo topnega amiloida beta v cerebrospinalni tekočini in nivo netopnih amiloidnih agregatov v možganih, prav tako pa so spremljali stopnjo kognitivnega upada. 

Raziskava je pokazala, da visok nivo topnega amiloida beta v cerebrospinalni tekočini zmanjša verjetnost za napredovanje simptomov bolezni v večji meri kot nizek nivo proteinskih agregatov v možganih. Rezultati so bili signifikantni pri obeh skupinah udeležencev. Koncentracija topnega amiloida beta, nižja od 270 píkogramov na mililiter, sovpada z vsaj 20-odstotno verjetnostjo za napredovanje bolezni, tudi pri popolni odsotnosti amiloidnih agregatov. 

Znanstvena skupina je z raziskavo potrdila, da koncentracija topnega amiloida beta v možganski tekočini bolje napove napredovanje bolezni kot netopni amiloidni agregati. Fiziološke vloge amiloida beta še niso dobro raziskane. Vendarle pa je verjetna hipoteza, da ob zmanjšani koncentraciji tega peptida umanjka njegova fiziološka funkcija, ob tem pa se podrejo ključni celični procesi, kar vodi v nevrodegeneracijo. 

ZbritOFF je pripravil Luka.

Foto: Alvin Gogineni, Genentech.

Slika prikazuje mišje možgane z znaki nevrodegeneracije. Netopni proteinski agregati so obarvani z modro.