Kreativnost je sposobnost preoblikovanja novih idej v nekaj oprijemljivega. Ta zmogljivost že tisočletja vodi človeški intelektualni in tehnološki razvoj. Vprašanja, ali je možno z opazovanjem možganske aktivnosti določiti bolj ali manj ustvarjalne posameznike in posameznice, se je lotila mednarodna raziskovalna ekipa. Ameriški, avstrijski in kitajski znanstveniki in znanstvenice so združili moči ter na omenjeno temo ta mesec v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences objavili svojo študijo.

Predhodne raziskave so izpostavile temenski in senčni reženj kot ključni možganski regiji pri ustvarjalnih procesih. Raziskovanja teh možganskih regij so se lotili s pomočjo slikovne metode funkcionalne magnetne resonance. Tako so pridobili podatke o možganski aktivnosti udeležencev in udeleženk med izvajanjem preproste kognitivne naloge. Podatke so nato združili z novo raziskovalno metodo, uporabo katere je omogočil obsežen projekt človeški konektom. Ta nedavno razvita metoda omogoča napovedovanje nekaterih aspektov človeškega vedenja na podlagi vzorcev funkcionalne povezanosti celotnih možganov.

V eksperimentu je sodelovalo 163 udeležencev in udeleženk. Med snemanjem njihove možganske aktivnosti so imeli na razpolago 12 sekund, da naštejejo nove in nenavadne načine uporabe predmeta, ki se jim je prikazal na zaslonu. Na primer, če se je na zaslonu prikazala nogavica, so morali udeleženci podati ideje o najbolj edinstveni rabi tega predmeta. Njihove odgovore so nato na lestvici od ena do pet ocenili štirje neodvisni ocenjevalci. Tako je udeleženec ali udeleženka, ki bi nogavico uporabil za gretje nog, prejel manj točk kot nekdo, ki bi nogavico uporabil kot filter za vodo.

Po končanem slikanju možganov so znanstveniki in znanstvenice z dodatnimi računalniškimi analizami izmerili funkcionalno povezanost med vsemi možganskimi področji oziroma koliko aktivnosti v eni regiji je koreliralo z aktivnostjo v ostalih regijah. Avtorji in avtorice študije ugotavljajo, da pridobljeni rezultati kažejo na različne stopnje povezanosti med tremi možganskimi omrežji, odgovornimi za nadzor izvajanja kognitivnih nalog. Ta omrežja so: mirovno omrežje, poudarjajoče omrežje in omrežje za izvršilni nadzor. Udeleženci in udeleženke, ki so prejeli najvišje ocene ustvarjalnosti, naj bi, glede na rezultate, imeli močnejše povezave med temi tremi omrežji kot tisti z nižjimi ocenami.

Raziskovalci in raziskovalke so prepričani, da lahko z vstavitvijo podatkov v uporabljen model napovejo stopnjo kreativnosti posameznika in posameznice. A to seveda ni metoda, s katero bi lahko pridobili objektivne ocene človeških sposobnosti ali omejitev. Morda pa nas bodo takšne in podobne raziskave pripeljale bliže razumevanju naših skorajda neomejenih ustvarjalnih zmožnosti.

Poustvarjal je vajenec Marko.