Genetska raznolikost živalskim populacijam omogoča prilagajanje na spremenljive okoljske razmere, kot so denimo onesnaženja s kemikalijami in kovinami. Za potočno postrv je znano, da onesnaženje prenaša bolje kot ribe drugih vrst. Hkrati pa na njeno gensko pestrost vplivajo fizične prepreke na rekah – te onemogočijo izmenjavo dednega materiala med različnimi populacijami. Britanska raziskovalna skupina je preučila, kako kemijsko onesnaženje voda na nekoč rudarskih območjih vpliva na genetsko raznolikost potočnih postrvi.  Študijo je objavila v reviji Biodiversity and Distributions.

Genetsko raznolikost več kot tisoč potočnih postrvi so preučili na 71 lokacijah nekoč največjih rudniških območij zahodnega Walesa, severovzhodne in jugozahodne Anglije ter jugovzhodne Irske. Podatke o kemični in kovinski onesnaženosti opazovanih rek in potokov so pridobili iz podatkovnih baz državnih okoljskih agencij in okoljskih združenj. Za genetsko analizo so vzorcu rib z vsake lokacije odrezali košček plavuti in izolirali njihovo DNK. Pri genetski analizi so se osredotočili na določanje različic posameznih nukleotidov, znanih kot SNP-ji. Na podlagi SNP-jev, ki delujejo kot biološke značke, so lahko ocenili genetsko raznolikost med posameznimi ribami in ribjimi populacijami. 

Ugotovili so, da so genetske razlike med populacijami, prizadetimi s kovinami, in populacijami iz razmeroma čistih delov istega ali bližnjega povodja primerljive z ravnmi, ki so jih opisali pri postrvih, izoliranih s fizičnimi ovirami. Vendar v primeru potokov Killhope Burn, Nenthead in West Allen na severu Anglije, kjer so opazili najmanjšo genetsko raznolikost, ovir na potokih ni bilo. Ta območja so najbolj degradirana in onesnažena zaradi rudarjenja svinca v preteklosti. Vzrok za manjšo genetsko raznovrstnost so pripisali kemični onesnaženosti vode – namreč v taki vodi bodo preživele in se razmnoževale le odpornejše ribe, ki skozi generacije postajajo med seboj genetsko podobnejše.

Od vseh postrvi, ki so živele v onesnaženi vodi, so se genetsko najbolj razlikovale potočne postrvi iz reke Hayle. Več SNP-jev so pripisali večji koncentraciji toksičnih kovin v teh vodah, v primerjavi z drugimi. Čeprav rudnik v bližini ne deluje že več desetletij, so koncentracije kadmija še vedno tako visoke, da povzročajo kronično toksičnost.

V nasprotju z večino opazovanih območij, kjer so si bile ribje populacije iz onesnaženih voda genetsko podobnejše, pa v reki Avoca na jugu Irske niso opazili tega trenda. Ribe v čistejših delih reke so imele podobno genetsko strukturo kot ribe na preostalih onesnaženih območjih. Ena od možnih razlag je po mnenju raziskovalcev ta, da v čistejših delih reke živijo večje populacije postrvi, in ker je populacija večja, je tudi več možnosti genetske raznovrstnosti. Več ko je rib, tem večja je možnost menjave med populacijami iz čistejših in kemijsko onesnaženih voda, posledično pa se meša genetski material. 

ZbritOFF je pripravila Urška.