Naša jetra so ves čas na udaru. Medtem ko opravljajo mnogo funkcij za zaščito in pravilno delovanje telesa, se namreč borijo tudi proti toksinom, ki jih zvesto vnašamo v telo. Borbo proti toksinom lahko jetra preživijo zaradi visoke stopnje samoobnavljanja ob primeru poškodb. Raziskovalna skupina s tehniške univerze v Dresdnu je želela preveriti, ali se ta hitrost samoobnavljanja s starostjo zmanjšuje. V raziskavi, objavljeni v reviji Cell Systems, so nakazali, da je odgovor na to vprašanje negativen.

Znanstvena skupina je za raziskavo uporabila 33 vzorcev jeter umrlih ljudi, starih med 20 in 84 let. Za določanje življenjske dobe so uporabili metodo ogljičnega datiranja, kjer se določi prisotnost radioaktivnega izotopa ogljika v DNK celic. Čeprav so količine radioaktivnega ogljika v tkivih zelo majhne in neškodljive, jih lahko zaznamo in izmerimo. S primerjavo teh vrednosti z ravnmi atmosferskega radioogljika lahko ugotavljamo starost celic v tkivu. S prvimi meritvami so določili, da je bila povprečna starost jetrnih celic pri vseh vzorcih manj kot 3 leta. To pomeni, da jetra ostajajo mlad organ tudi pri starejših posameznikih. 

Ker so jetra sestavljena iz različnih vrst celic, se je raziskovalna skupina odločila še za posamezno določanje starosti različnih vrst podtipov celic. Ob tokratnih meritvah so določili, da vendarle niso vse celice v naših jetrih tako mlade. Del celic lahko namreč živi celo do 10 let, preden se obnovi. Ta subpopulacija jetrnih celic nosi več kopij DNK kot tipične diploidne celice z dvema nizoma kromosomov. Omenjene dlje živeče celice v jetrih pa so poliploidne in lahko nosijo štiri, osem ali celo več nizov kromosomov. 

Ko so primerjali diploidne jetrne celice s celicami, bogatejšimi z DNK, so ugotovili temeljne razlike v njihovi obnovi. Medtem ko se pogostejše diploidne jetrne celice obnavljajo približno enkrat letno, se poliploidne sicer obnavljajo, vendar je možnost za obnovo več kot 7-krat nižja. Ta podtip tako tvori subpopulacijo dolgoživečih celic. Ker se delež teh poliploidnih celic s starostjo postopoma povečuje, znanstvena skupina predvideva, da bi te celice lahko igrale vlogo zaščitnega mehanizma pred oksidativnim stresom in kopičenjem škodljivih mutacij.

V raziskavi so tako določili, da ne glede na starost naša jetra res ostajajo mlada, je pa hitrost konstantnega samoobnavljanja močno povezana s ploidnostjo celic. Ali te dolgožive poliploidne celice naredijo jetra dovzetnejša za starostno odvisne bolezni ali pa delujejo kot zaščitni mehanizem, odkriva novo vprašanje, ki ga bo v prihodnjih raziskavah še treba obravnavati.

Prihodnjih raziskav se veseli Iza.