Irska raziskovalna skupina je v iskanju novih načinov zdravljenja kožnih bolezni preučevala mikroorganizme, ki naseljujejo človeško kožo. Izsledki njihove raziskave, nedavno objavljene v znanstveni reviji FEMS Microbiology Ecology, razkrivajo potencialno uporabo bakterij s človeške kože kot vir novih protimikrobnih učinkovin.

Ob naraščajoči odpornosti proti antibiotikom, ki se širi med številnimi patogenimi bakterijami, se stroka sprašuje, s čim se bomo proti bakterijskim okužbam borili v prihodnosti. Nekatere raziskave namigujejo, da se mogoče odgovor skriva v bakterijah samih. Tako kot v vsakem ekosistemu vladajo tudi v združbah mikroorganizmov med posameznimi vrstami tekmovalni odnosi. Enocelična bitja na naši koži vzbujajo v znanstveni sferi veliko zanimanja, saj lahko nekatera izmed njih proizvajajo bakteriocine. To so antibiotikom podobne učinkovine, ki jih izdelujejo številne bakterije in z njimi preprečujejo rast drugih bakterij.

Če pride v mikrobni združbi na človeški koži do neravnovesij med različnimi bakterijskimi vrstami, se lahko razvijejo številne kožne bolezni. Med najpogostejšimi težavami so akne, atopijski dermatitis in gnojne okužbe. Za zdravljenje tovrstnih bolezni se pogosto uporabljajo antibiotiki, vendar prav njihova pretirana uporaba vodi v razvoj odpornih bakterijskih sevov.

Znanstveniki in znanstvenice so v raziskavo vključili vzorce mikrobiote s sedmih različnih delov telesa dvajsetih prostovoljcev različnih spolov, starosti in ras. Izolirali in namnožili so več kot 90 000 bakterijskih kolonij, med temi pa so določili 25 kolonij, ki so proizvajale bakteriocine. Vse so pripadale rodovoma Bacillus ali Staphylococcus. Za nadaljnje analize so uporabili trinajst genetsko raznolikih sevov petih različnih vrst iz rodu Staphylococcus.

Preverjali so učinkovitost izoliranih bakteriocinov proti številnim kožnim patogenom. Najpomembnejši med njimi so Cutibacterium acnes, ki povzroča akne, ter Corynebacterium xerosis in Staphylococcus aureus, ki lahko poleg kožnih okužb in drugih bolezenskih stanj pri imunsko oslabljenih osebah vodita tudi v razvoj pljučnice. Staphylococcus aureus, ki ga slovensko imenujemo zlati stafilokok, je še posebej težaven, saj je znan po hitrem razvoju odpornosti proti antibiotikom.

Med trinajstimi preučevanimi bakteriocini se je skrivala učinkovita rešitev proti vsaki od testiranih patogenih kožnih bakterij. Pri nekaterih od preučevanih bakteriocinov se je  izkazalo, da imajo ozek spekter delovanja, medtem ko so drugi s širokim spektrom delovanja uspešno zavirali rast številnih patogenov. Raziskava je pokazala, da lahko kožno mikrobioto uporabimo kot orodje v našem prihodnjem boju z bakterijsko odpornostjo proti antibiotikom.

Bitko med bakterijami na svoji koži je spremljala Maša.