Raziskovalci in raziskovalke so v pet let trajajoči študiji, objavljeni v reviji Science, preučili, kako migriranje volkov vpliva na populacije bobrov v borealnih gozdovih Severne Amerike. Dalje je raziskovalce zanimalo, kako volkovi posredno, s plenitvijo bobrov, vplivajo na izgled dotičnega ekosistema. 

Posamezni ekosistem gradi kompleksen preplet v njem prebivajočih vrst. Sprememba sestave ali obnašanja ene vrste vpliva posredno ali neposredno tudi na druge člene sistema. Nekatere vrste imajo sicer manjši vpliv, spet druge pa pomembno zaznamujejo obliko svojega okolja, zaradi česar lahko sprememba njihovega obnašanja privede do preoblikovanja celotnega ekosistema. Primer takšnih oblikovalcev svojega okolja so bobri. 

Bobri pomembno zaznamujejo zgradbo svojega okolja z gradnjo jezov. V obsežnih borealnih gozdovih severne poloble bobri s svojimi jezovi zadržujejo pretok voda čez pokrajino in s tem oblikujejo značilno podobo poplavljenih predelov med gozdovi. Če bi se spremenilo število bobrov v borealnem ekosistemu, bi se spremenila tudi sama podoba pokrajine, od katere so dalje odvisne številne druge vrste.

Raziskovalce in raziskovalke je v študiji zanimalo, kako obnašanje bobrovih glavnih plenilcev - volkov - vpliva na podobo borealnih gozdov v naravnem parku Voyageurs v Minnesoti. Za ta namen so s pomočjo GPS ovratnic pet let spremljali migracije volkov po narodnem parku. Na podlagi gibanja in terenskega dela so nato sklepali o vplivu plenjenja volkov na število bobrov na posameznem območju. S pomočjo letalskih posnetkov so nato ocenili vpliv plenjenja bobrov na zgradbo ekosistema. 

Volkovi pri migriranju na novo področje kljub plenjenju niso imeli znatnega vpliva na celokupno število bobrov. Vendar pa je prisotnost volkov vplivala na širjenje bobrov na nova področja. Volkovi so namreč večinoma plenili nomadske bobre, ki so se poskusili seliti na novo območje, stran od varnega zavetja že postavljenih domov. Zmanjšanje selitev bobrov pa so raziskovalci poleg plenjenja pripisali priučenemu strahu bobrov pred volkovi, ki so ga razvili po tem, ko so se volkovi premaknili na novo območje in tam bobre plenili. 

Raziskovalci in raziskovalke so zaključili, da volkovi vplivajo bolj na razporejenost kot na število bobrov v okolju. Zamejenost bobrov le na določena območja nadalje preprečuje obsežno poplavljanje pokrajine, ki bi se razširilo zaradi gradnje njihovih jezov. S tem pa se ohranja določena heterogenost borealskega ekosistema, ki omogoča bivanje številnim drugim vrstam v tem okolju.

V karanteni z bobri se je zadrževal Arne.