Vsi že dobro vemo, da lahko telesna vadba močno prispeva h krepitvi našega zdravja. Sodeč po raziskavi, objavljeni v reviji Journal of Applied Physiology, pa ima močan vpliv na zdravje že to, kako aktivni so bili naši starši. Znanstvena skupina je s proučevanjem miši namreč prišla do zaključka, da lahko telesna vadba matere med nosečnostjo v veliki meri prepreči prenos nagnjenosti k presnovnim boleznim s staršev na potomca. 

Prenos nagnjenosti k mnogim presnovnim boleznim s staršev na potomca pogosto uravnavajo epigenetske spremembe DNK. To so kemične spremembe, ki lahko vplivajo na izražanje genov, ne da bi se pri tem dejansko spremenilo zaporedje DNK. Te procese večinoma sprožajo okoljski dejavniki, ki so pomembni že v času embrionalnega razvoja. Takrat so celice namreč konstantno podvržene signalom okoliških celic, ki določajo, kateri geni se morajo izraziti za pravilen razvoj. Raziskovalna skupina predvideva, da je ravno zato pomembna fizična aktivnost matere pred in med nosečnostjo. Z vadbo naj bi namreč pozitivno vplivali na epigenetsko regulacijo in s tem vsaj delno ublažili epigenetske nepravilnosti pri potomcih. 

V raziskavi so preučevali laboratorijske miši in njihove potomce. Eno skupino odraslih živali so hranili s tipično mišjo hrano, drugo pa s hrano z visoko vsebnostjo maščob in kalorij, s čimer so želeli stimulirati debelost. Po parjenju so skupini miši z visoko kalorično prehrano med brejostjo ponudili kolo, na katerem so lahko tekle. Po končanem poskusu se je pokazalo, da je bila pri potomcih staršev z visoko kalorično hrano nagnjenost k presnovnim motnjam veliko večja, zlasti pri potomcih mater, ki med brejostjo niso tekle na kolesu. Pri teh se je pokazala večja verjetnost, da bodo v odrasli dobi imele povišan krvni sladkor in druge presnovne težave.

Da bi bolje razumeli molekularno dogajanje, so znanstvenice in znanstveniki preučili še metabolizem in epigenetske modifikacije DNK odraslih potomcev. Opazili so pomembne razlike v aktivnosti določenih genov v povezavi s presnovnim zdravjem med različnimi skupinami potomcev. Potomci staršev z nižjo telesno aktivnostjo so bili v odrasli dobi šibkejšega zdravja, prav tako so se pri njih v večjem deležu izražale presnovne bolezni, kot je diabetes. Raziskovalna skupina zato predvideva, da so telesno aktivne breje miške preprečile številne epigenetske spremembe, ki vplivajo na delovanje genov potomcev, in s tem izražanje presnovnih bolezni. 

Glede na izvedeno raziskavo lahko telesna vadba miške močno pripomore tudi k zdravju potomca. Z nadaljnjimi raziskavami pa se bo pokazalo, ali bi te ugotovitve lahko veljale tudi za ljudi. 

 

Kljub vsemu se jutranje telovadbe ni udeležila Iza.