V znanstvenih novičkah danes poročamo o raziskavi, objavljeni v Journal of Social and Personal Relationships. Ta študija predlaga teoretski okvir za razumevanje pojava ghostanja na mobilnih aplikacijah za zmenke. Gre za trend v komuniciranju, ko sogovornica ali sogovornik izgine oziroma se na nas preneha odzivati brez kakršnekoli razlage.

Nizozemska znanstvena skupina je preučila odgovore 328 udeleženk in udeležencev, ki so odgovarjali na vprašanja odprtega in zaprtega tipa. Zanimala jih je motivacija oseb, ki so nagnjene k temu, da nenadno prekinejo komunikacijo. Te so denimo izpostavljale, da pogovora z nekom velikokrat ne končajo zaradi slabih namenov, ampak zaradi samozaščite. Omenjajo predvsem strah, da bi jih oseba, ki jo zavračajo, verbalno napadla in zalezovala. Kot pogost razlog za nesprejemanje te osebe pa navajajo predvsem vtis, da je nekdo na drugi strani pravzaprav dolgočasen, nagnjen k hitremu zaljubljanju ali pa kaže znake strahu pred zavezo. Vsi ti razlogi so povzročiteljem ghostanja zmanjšali motivacijo za pogovor.

Včasih pa se ghostanje zgodi predvsem zaradi same narave aplikacij za spoznavanje novih ljudi. Te namreč nudijo določeno stopnjo anonimnosti, nekaterim ljudem pa lahko vzbudijo občutek, da sogovorniku pravzaprav niso dolžni prav nobene razlage za svoje vedenje. Nazadnje poročajo tudi o tem, da je zaradi velikega števila ljudi, ki jih je možno spoznati prek takšnih kanalov, včasih preprosto najlažje pozabiti na tiste, ki jih ne privlačijo tako močno.

Rezultati te raziskave kažejo, da izkušnja ghostanja vpliva na samopodobo in duševno stanje uporabnic in uporabnikov, mnogi pa jo doživijo kot precej bolečo. Najpogosteje so poudarili občutke žalosti, jeze in razočaranja. Nekatere je celo zaskrbelo, da se je sogovornici ali sogovorniku kaj zgodilo, določeni pa so prekinitev pogovora razlagali kot očiten znak, da oseba ni bila prava za njih.

Del študije so raziskovalke posvetile odzivom na ghostanje. Osebe, ki so bile deležne takšnega vedenja, so zaradi želje po zaključku in osmišljanju situacije velikokrat ponovno vzpostavile stik z osebo, ki jih je začela ignorirati. Do odziva so poskušale priti prek drugih kanalov, na primer družabnih omrežij. Včasih pa so se zaradi neprijetne izkušnje odločile, da bodo nehale uporabljati aplikacije za spoznavanje novih ljudi. Pri soočanju s celotno izkušnjo so jim pomagale prijateljice in prijatelji.

Zanimiva je ugotovitev, da je ghostanje pravzaprav mnogokrat normalizirano. Uporabnicam in uporabnikom iz pričujoče raziskave se včasih zdi, da zavrnitve ni treba jasno skomunicirati. Poročajo pa tudi o tem, da bi nekaterim nedvoumna zavrnitev povzročila več bolečine kot sama nenadna prekinitev pogovora.

Za ghostanje se zanima vajenka Dragana.