Morski sesalci, kot so kiti in tjulnji, običajno med seboj zvočno komunicirajo. Znanstveniki in znanstvenice z Univerze Monash v Avstraliji so preučevali oglašanje sivih tjulnjev. Svoja opažanja in ugotovitve so strnili v raziskavi, objavljeni v reviji Marine Mammal Science. Njihova opazovanja kažejo na to, da lahko tjulnji komunicirajo tako z glasom  kot tudi s ploskanjem. 

Ploskajočega sivega tjulnja je s kamero GoPro raziskovalec ujel med potapljanjem v bližini otočja Farne na severovzhodu Anglije. Potapljal se je oktobra, v času paritvene sezone sivih tjulnjev. Tjulenj na posnetku je moškega spola in ustvarja oster zvok z večkratnim udarjanjem s sprednjimi okončinami. Raziskava je nastala na podlagi tega posnetka ploskajočega tjulna. 

Tjulnjevi sprednji plavuti sta najprej v mirujočem položaju, ob boku. Nato tjulenj močno udari skupaj s svojima sprednjima okončinama pravokotno pod trebuhom. Tako ustvari glasen zvok, ki traja manj kot sekundo in doseže maksimalno frekvenco desetih kilohertzev. Sprednji okončini se nato ločita, zasukata navzven in na koncu vrneta v mirujoč položaj, ob boku. 

Glasni visokofrekvenčni zvok, ki nastane s ploskanjem, preseka hrup iz okolice in pošlje jasen signal vsem ostalim tjulnjem na tem območju. Znanstveniki in znanstvenice so do sedaj opazili, da ploskajo izključno samci, ploskajo pa predvsem med paritveno sezono. Zato je raziskovalna skupina predvidevala, da samci s ploskanjem odganjajo potencialne tekmece in privabljajo samice. To ploskanje lahko slišimo tako pod vodno gladino kot tudi nad njo. 

Znanstveniki in znanstvenice predvidevajo, da je ploskanje sivih tjulnjev pomembno družbeno vedenje. Ravno zato lahko človekovo zvočno onesnaževanje vpliva na komunikacijo med tjulnji in posledično tudi na njihovo razmnoževanje ter ohranjanje vrste. Prav zato nam lahko opazovanje in raziskovanje živalskih vrst pomaga pri njihovi zaščiti in ohranjanju njihovega načina življenja. 

S tjulnji je ploskala vajenka Iza.