V današnjem Znanstvenem britoffu spremljamo glasgowski podnebni vrh s klimatološko noto. Japonska raziskovalna skupina v reviji Science poroča o novih dokazih o usklajenosti dveh pomembnih oceanskih tokov – Zalivskega toka v severnem Atlantiku in toka Kuróshio v severnem Pacifiku. O njej se špekulira že nekaj desetletij, domneva pa je dobila novo podporo z dolgotrajnimi satelitskimi opazovanji oceanov.

V 70 letih meritev anomalije površinske temperature morja so znanstveniki in znanstvenice najprej ugotovile značilno korelacijo med vzorci temperaturne anomalije s trajanjem vsaj 20 mesecev. Ta rezultat so nato poskusile reproducirati z uporabo več sofisticiranih klimatskih modelov. Pri tem so bili pozorni na to, na katere parámetre so občutljivi modeli, ki pokažejo korelacijo. Nekateri denimo dopuščajo podroben opis vrtinčastih vzorcev v morskem toku na račun zgolj enostavnega opisa atmosfere. Tak model ni uspel opisati opažene korelacije, kot tudi ne drugi, ki natančno modelira atmosfero, vendar ne vključuje vrtinčastih tokov.

Opisana metoda eliminacije modelov je pokazala na ključno vlogo pravilnega opisa mezoskopskih vrtincev, torej takih, ki imajo premer manj kot sto kilometrov in svojo obliko tipično ohranjajo nekaj mesecev. Ker Zalivski tok in Kuroshio ločuje kontinent, se močno domneva, da je mediatorski mehanizem za njuno usklajenost lahko samo jet stream, stalni vzorec močnega vetra v obliki tunela na višini okoli 10 kilometrov. Na podlagi teh informacij znanstveniki in znanstvenicew sklepajo, da je za usklajenost odgovoren vpliv toplih ali hladnih površinskih vrtincev na izhlapevanje in posredno na vzorce vetra.

Raziskava po eni strani osvetljuje pomembnost natančnosti opisa robnih učinkov v klimatskih modelih, je pa tudi opomin za človeško upravljanje oziroma neupravljanje zemeljske klime. Zalivski tok in Kuroshio tako močno vplivata na življenje v zelo gosto naseljenih regijah, saj nosita toplo tropsko vodo daleč na severno poloblo. Destabilizacija zgolj enega izmed njiju bi zaradi mehanizma usklajevanja prinesla velike variacije v ekstremnem vremenu tako v Evropi kot na Japonskem. Poleg bivanjskih nevšečnosti pa je s tem povezan tudi možen izpad prehrane, saj anomalne temperature morja močno vplivajo na donos ribogojnic.

vir: DOI: 10.1126/science.abh3295

Slika: NASA Earth Observatory