ZbritOFF v molu

Aktualno-politična novica
10. 10. 2022 - 8.05

V ponedeljkovem ZbritOFFu predstavljamo študijo mednarodne raziskovalne skupine, ki ugotavlja, da zaznavanje glasbe kot vesele ali žalostne v različnih kulturah morda ni univerzalno. O doživljanju glasbe smo brale v reviji PLOS ONE.

V zahodni kulturi durovske melodije in harmonije tipično zaznavamo kot vesele, molovske pa kot žalostne. Kako tonaliteta in harmonije vplivajo na naša čustva, ni povsem jasno. Predmet razprav pa je tudi to, do kakšne mere so ti vplivi univerzalni in v kakšni meri kulturno posredovani. 

Raziskovalna ekipa je opravila medkulturno študijo, v kateri je primerjala doživljanje durovske in molovske melodije med različnimi skupinami ljudi. V eksperiment so vključili 248 ljudi – glasbenice in neglasbenice iz avstralskega Sydneyja ter pripadnice nekaterih skupnosti iz Papue Nove Gvineje, ki so bile v različni meri izpostavljene zahodni glasbi. Vsem udeleženim so v seriji več poskusov predvajali durovsko in molovsko verzijo zaporedja tonov ter jih ob vsakem paru melodij vprašali, katera se jim zdi bolj vesela. 

Obe skupini udeležencev iz Avstralije sta durovske melodije pričakovano zaznali kot bolj vesele v primerjavi z molovskimi. Enak trend se je pokazal za udeležence iz Papue Nove Gvineje, ki so bili do neke mere izpostavljeni zahodni glasbi, le da je bila pri njih zaznava dura kot veselega šibkeje izražena. Durovske melodije pa se niso zdele bolj vesele kot molovske tisti skupini prebivalcev iz Papue Nove Gvineje, ki je bila minimalno izpostavljena zahodni glasbi.

Raziskovalke in raziskovalci zaključujejo, da se stopnja izpostavljenosti zahodni glasbi povezuje s čustvenimi odzivi na dur in mol. Ugotavljajo, da različna čustvena zaznava glasbe ni univerzalen odziv, in razlagajo, da je zaznava dura kot veselega in mola kot žalostnega v veliki meri odvisna od kulturno pogojenih mehanizmov. To sta denimo seznanjenost z določeno glasbo in védenje, da je pojavljanje določene glasbe kulturno pričakovano in ustrezno v specifičnem kontekstu. Na Zahodu se zgodovinsko ob različnih družabnih priložnostih durovske melodije večkrat pojavljajo v veselih kontekstih, z molovskimi pa se navadno ponazarja žalostna občutja. S tem se vzpostavi asociacijska povezava med določeno glasbo in čustvi. Tako dur začnemo povezovati z veseljem in mol z žalostjo tudi izven situacij, v katerih smo se teh povezav priučili.

Na podlagi študije ne moremo enoznačno zavrniti univerzalnosti čustvene zaznave glasbe, vendar pa rezultati ponujajo zanimivo izhodišče za nadaljnje raziskovanje. Razpravo o kulturno specifičnem doživljanju glasbe bi bilo smotrno nadgraditi z antropološko raziskavo o tem, kako ljudstva z minimalno izpostavljenostjo zahodni glasbi doživljajo glasbo in na katere kulturne elemente se vežejo specifični elementi glasbene zaznave. 

Bolj kot v duru pa Katjo osrečuje glasba v molu.

 

Foto: "Musicians from ancient Egyptian wall painting, Metropolitan Museum of Art, New York, Sep 2012" by ketrin1407 is licensed under CC BY 2.0.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.