Onesnaženost zemeljske atmosfere z antropogenimi plini predstavlja vse bolj pereč problem. Nekateri izpusti plinov imajo neposreden dražeč vpliv na zdravje ljudi, še posebej, kjer je človekova aktivnost najgostejša. Kitajski raziskovalci in raziskovalke so proučevali, kakšen vpliv imajo zelene površine v urbanem okolju desetmilijonskega mesta Nandžing na vsebnost dušikovega dioksida v zraku. Izsledke raziskave so objavili v reviji Scientific Reports.

Dušikov dioksid v ekosistemih tvori različne škodljive okside, ki pripomorejo tudi k pojavu kislega dežja. Ima neposreden vpliv na zdravstveno stanje živali in rastlin. Pri ljudeh na primer povzroča bolezni krvožilja ter dihalne motnje. Plin deluje kot reaktant pri nastanku fotokemičnega smoga, pri čemer molekula dušikovega dioksida reagira s sončno svetlobo v atmosferi. Nastali smog reagira z ozonom in tvori dodatne strupene dušikove okside, ki predstavljajo nadaljnje zdravstveno tveganje ljudem in živalim.

Raziskovalno skupino je zanimalo, kako skozi leto nihajo koncentracije onesnaževalnega plina v okolici zelenih urbanih površin glede na urbane zasevke rastlin v mestu Nandžing. Merilne točke so določili v različno urejenih nasadih okrasnih dreves, grmovij in trav. Na petih različnih točkah po mestu je znanstvena ekipa trikrat dnevno merila koncentracijo plina v rastlinskih združbah, ob njih ter na pločniku. Meritve zraka so opravljali pri tleh ter na višini do 6 metrov, pri čemer so bili pozorni na sestavo okrasnih gred. Nekatere od gred so bile poraščene samo s trato ali drevesi, druge površine pa so sestavljale mešane kulture višjih rastlin. 

Iz opravljenih meritev so raziskovalke in raziskovalci ugotovili, da mešani posevki rastlin znižajo raven dušikovega dioksida v zraku. Najbolj uspešni so bili zasevki mešanih rastlinskih kultur grmovij in dreves. Največji vpliv na koncentracijo škodljivega plina v zraku so izkazovale rastlinske skupščine v gredi in v okolici zasaditve; najmanjšega pa ob cesti, na pločniku. Vpliv zasevkov rastlin na raven dušikovega dioksida je bil najopaznejši poleti. Zeleni deli rastlin so takrat uspešno ohranjali višjo zračno vlago in omilili porast temperatur zraka, ki sta glavna parametra nihanja dušikovega dioksida v ozračju.

Znanstvena ekipa je s študijo določila vpliv rastlinskih združb na zmanjšanje dušikovega dioksida v urbanem okolju. Ugotovili so, da mestni okrasni zasevki ne morejo znatno znižati koncentracije dušikovega dioksida v zraku, vseeno pa predstavljajo nepogrešljiv člen pri omilitvi okoljskih dejavnikov klime v mestih. 

Zbritoff je pripravil vajenec Matej.