Pred dvema tednoma se je pričela kampanja Rešimo prst. Napovedi Konvencije Združenih narodov za boj proti dezertifikaciji, krajše UNCCD, namreč pravijo, da bo do leta 2050 90 odstotkov naših tal degradiranih. Do tega prihaja zaradi prekomernega in nepremišljenega kmetovanja, ob čemer tla izgubljajo svoj organski delež, kar jih naredi tudi manj rodovitna.

Da bi širil vest o izumirajoči prsti, je 64-letni Jagadish Vasudev, bolje poznan kot Sadhguru, ustanovil gibanje Ozaveščen planet, Rešimo prst. Sadhguru je vizionar, pisatelj in najbolj gledan jogi na YouTubu. Z motorjem se je podal na trideset tisoč kilometrov dolgo pot po Evropi, kjer obiskuje prestolnice in ozavešča o umiranju prsti.

V torek, 29. marca, se je Sadhguru ustavil tudi v Ljubljani. Slovenski prostovoljci in prostovoljke iz gibanja Rešimo prst so organizirali brezplačen dogodek v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, kjer smo lahko poslušali Sadhgurujevo predavanje o reševanju prsti. Z gurujem se je pogovarjal igralec Goran Višnjić, pogovor pa je povezoval Vid Valič. Dvorana je bila nabito polna, zasedeni so bili prav vsi sedeži.

Ko smo vstopili v dvorano, nas je pričakala poskočna glasba, ki je postala nekakšen zaščitni znak tega okoljevarstvenega gibanja. Nato nas je pozdravil Vid Valič, se malo pošalil in nas spomnil, kako trda nam prede, če glede tal nekaj ne ukrenemo. Sledilo je predvajanje promocijskih videoposnetkov o prsti, o gibanju, o znanosti za gibanjem in o samem Sadhguruju. Čeprav je bilo zaradi nenehnega vzklikanja in ploskanja na trenutke težko razločiti, kaj v videoposnetkih govorijo, je bilo sporočilo jasno. Tla umirajo in Sadhguru je njihov odrešitelj. 

Po tridesetih minutah videoposnetkov je na oder ob glasbeni spremljavi in bučnem aplavzu priplesal sam Sadhguru. Po uvodnem pozdravu in predstavitvi gibanja, ga je Višnjić povprašal po konkretnih predlogih, kako lahko kmetje izboljšajo kvaliteto svojih tal. Vprašanju se je guru spretno izognil in raje pripovedoval o svojem otroštvu in opozoril, da moramo s prstjo ravnati kot z živim organizmom.

Pogovor se je hitro spremenil v Sadhgurujev monolog. Razglabljal je o sebi, o svojih izkušnjah v džungli in o preteklih okoljevarstvenih akcijah, ki jih je izvedel v Indiji. V njih se je zavzemal predvsem za ohranitev rek, ki bi jih rešil s sajenjem dreves. Bolj odmevni akciji sta denimo Rally for Rivers in Cauvery Calling, ki sta se pričeli v letih 2017 in 2019.

Sajenje dreves se načeloma sliši dobro, zato so njegove akcije hitro dobile podporo politikov, korporacij in ostalih ljudi. Reke Krišna, Ganga in Kaveri se namreč intenzivno uporabljajo v kmetijstvu, v njih pogosto pristanejo tudi kanalizacija in industrijske odplake. Na območju teh rek pogosto prihaja do hudih suš ali hudih poplav, poleg tega pa so hudo onesnažene. Pri organizaciji ATREE, ki se ukvarja z okoljsko biodiverziteto in trajnostnim razvojem v Indiji, pravijo, da kilometer širok pas novih dreves teh problemov ne bo rešil. Dodatna drevesa lahko situacijo celo poslabšajo, če ob reko posadijo napačne drevesne vrste, ki tja ne sodijo. Pri fundaciji so navedli, da bo med posajenimi vrstami tudi mahagonija, ki sploh ni avtohtona indijska rastlina, temveč prihaja iz Južne Amerike. Vendar je sajenje dreves veliko enostavnejša rešitev, kot denimo omejevanje kmetijstva ali gradnja dodatnih jezov, s katerimi bi lažje kontrolirali tok reke. To so denimo predlagale različne nevladne organizacije v Indiji.

Vendar se na dogodku v Cankarjevem domu Sadhguru pri opisovanju svojih preteklih akcij ni osredotočal na podrobnosti. Raje je pripovedoval, da je za akcijo Cauvery Calling, ki je namenjena ohranitvi reke Kaveri v Indiji, prepotoval deset tisoč kilometrov na motorju, da bi pridobil podporo prebivalcev in prebivalk. Poleg tega ni pozabil omeniti, da ga je pri projektu podprlo ogromno znanstvenikov in znanstvenic, s katerimi se bojda povezujejo tudi pri gibanju Ozaveščen planet, Rešimo prst. Nekaj znanstvenikov in znanstvenic lahko najdemo na spletni strani gibanja, med njimi je denimo tudi primatologinja Jane Goodall. Zato se zdi nenavadno, da na dogodku v pogovoru niso sodelovale ekologinje, geologi ali drugi primerni znanstveniki, temveč so raje povabili komika in igralca.

Vendar je na prvi pogled vseeno videti, kot da Sadhguru ve, o čem govori, ko pride do ekologije. Zna nam povedati, da je pomaranča, ki jo jemo danes, osemkrat manj hranljiva kot pred stotimi leti, saj je v prsti manj cinka, magnezija, kalija in ostalih pomembnih elementov. Prav tako je pojasnil, kako fotosinteza deluje in zakaj je pomembna za naše življenje.

Izjava

Po njegovem mnenju naj še ne bi bilo razjasnjeno, ali je gliva ali alga prva pričela s fotosintezo. Seveda v znanosti nikoli ne moremo za trditev reči, da je stoodstotno zanesljiva, vendar pa je ena od glavnih značilnosti gliv, da ne morejo izvajati fotosinteze. Sadhguru ni biolog, torej od njega ne moremo pričakovati, da se bo spoznal na fotosintezo in evolucijo gliv in rastlin.

Dogodek, če ne štejemo uvodnih videoposnetkov, je trajal približno uro in pol. Po približno eni uri je predstavil nekaj idej, kako bi lahko kmete spodbudili, da s prstjo ravnajo bolj trajnostno.

Izjava

Načinov, kako bi kmetje povečali vsebnost organskih snovi, pa žal ni omenil. Dogodek se je zaključil zelo pozitivno, z glasbo in plesom. Na oder so prišli majhni otroci, nekateri premazani z blatom, in mu izročili rože.

Videti je, da gibanje temelji na ponavljanju dveh trditev. Da naša prst izumira in da moramo hitro delovati. Vendar podrobnejših navodil za njeno rešitev ni bilo slišati. Poleg tega je v središču promocije ves čas Sadhguru, med dogodkom smo lahko dobili celo občutek, da več govori o sebi kot o prsti. Človek si ne more pomagati, da ne bi pomislil, ali je kampanja namenjena dejanskemu reševanju izumiranja tal ali je to zgolj pretveza, pod katero se samopromovira. Nenavadno je že, da v prvih vrstah dogodka o prsti niso sedeli ekologi ali geologinje, temveč Challe Salle in drugi influencerji ter influencerke.

Poleg tega je kontradiktorno, da se je Sadhguru na pot odpravil z motorjem, ki deluje na fosilna goriva, čeprav se zavzema za varovanje okolja. V stotih dneh bo namreč pridelal dobre štiri tone izpustov ogljikovega dioksida. Če štejemo, da mu sledita tudi dva kombija z opremo in sodelavci, se masa dvigne na približno 12 do 13 ton ogljikovega dioksida. To pa ni več tako zanemarljivo, glede na to, da povprečni osebni avto letno pridela dobre štiri tone in pol ogljikovega dioksida. Seveda nihče ne pričakuje od 64-letnega gospoda, da se na dolgo pot odpravi s kolesom. Zagotovo pa obstaja bolj okolju prijazna alternativa, ki nujno ne zahteva dobre fizične kondicije.

Podnebne spremembe so problem, ki zadeva vse nas, zato je to področje zelo pripravna krinka za samopromocijo. Morda bo gibanje Rešimo prst dejansko povzročilo spremembe v našem ravnanju s tlemi in prepričalo ljudi v pro-okoljsko držo. Morda pa jo bo na koncu najbolje odnesel Sadhguru, ki bo s potovanjem po Evropi razširil svojo prepoznavnost še na zahodu, naša tla pa bodo izumrla do leta 2050.

Gibanje Rešimo Prst je komentirala Dora.